Nacionalni inštitut za javno zdravje je ponovno pripravil pregled zdravja po občinah, v raziskavo je zajeta tudi Občina Šentjur. Gre za pregled ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem.

Vse podatke najdete v dokumentu, v priponki. Kot navajajo v NIJZ, okolje, v katerem ljudje živijo in delajo, pomembno vplilva na njihovo zdravje, inštitut pa želi s prikazom zdravstvenega stanja spodbuditi deležnike na lokalni ravni k ativnostim za promocijo in krepitev zdravja.

Publikacija Zdravje v občini na kratko povzame tudi posledice pandemije covida-19, saj je ta povzročila ne le globalno zdravstveno krizo, ampak tudi družbeno in gospodarsko stisko. Raziskava SI-PANDA je pokazala, da se v Sloveniji srečujemo z znaki pandemske izčrpanosti, posebej pri mlajših prebivalcih. Za obvladovanje posledic pandemije, izboljšanje zdravja občanov in zmanjševanje neenakosti v zdravju bo zato v prihodnje še bolj pomembno ustvarjanje lokalnih okolij, ki bodo spodbujala zdrav življenjski slog, krepila socialno oporo in dobro sosedsko povezanost.

NEKAJ DEJSTEV O ZDRAVJU V OBČINI

Zdravstveno stanje in umrljivost
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprecno 21,6 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 18,0 dni.
- Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srcne kapi je bila 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
- Pri starejših prebivalcih obcine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,4 na 1000, v Sloveniji pa 6,5.
-  Delež uporabnikov pomoci na domu je bil blizu slovenskemu povprecju.
-  Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 31 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva
- Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprecju.
- Stopnja bolnišnicnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,2 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3.
- Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzrocitelji je bil nižji od slovenskega povprecja.
- Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,9 %, v Sloveniji pa 64,4 %.
- Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bila 69,5 %, v Sloveniji pa 69,5 %.

VEČ PODATKOV NAJDETE V PRIPONKI SPODAJ!
SKUPAJ POSKRBIMO ZA NAŠE ZDRAVJE.