|
|
Logo Galerije Zgornji trg Šentjur sestavljajo grafični in tipografski elementi. Krajši in daljši stranici uokvirjene celote sta v matematičnem razmerju 1 : koren 2. Poudarjeni vogali optično zapirajo površino, ki spominja na slikarsko platno, na katerem je s potezo čopiča vizualizirana poenostavljena veduta Zgornjega trga. Ta se nahaja na hribu, zato je oblika poteze polkrožna. Kurzivni tipografski del se loči od odebeljeno zapisanega imena galerije. Ta drugačnost je smiselna zaradi povezovanja napisa Zgornji trg s prej omenjeno stilizirano podobo arhitekture trškega jedra. Avtor: Peter Arlič Šentjur, oktober 2010 |
O galeriji
Galerija Zgornji trg Šentjur se nahaja v prostorih nekdanjih kleti stanovalcev Ipavčeve 17 v Zgornjem trgu Šentjurja. Prostor je obokan in zidan z opeko. Strop in vmesna stena sta surova, medtem ko so stene obložene s hidroizolacijskimi lesenimi oblogami, ki omogočajo vijačenje nosilnih obešal za slike. Galerija ima dva večja prostora (34,65 m² in 41,25 m²) s petimi razstavnimi zidnimi površinami, na katerih se lahko razstavi 20–25 slikarskih del srednjega formata. Dodatne možnosti dajejo še grobe zidne površine med obema prostoroma. Galerija je primerno osvetljena ter opremljena z napravami za razvlaževanje in je varovana z alarmnimi napravami.
V galeriji se nahaja kužno znamenje iz Marije Dobja z letnico 1641. Kamnito stebrno znamenje kvadratnega tlorisa je visoko 2,5 metra in predstavlja tipično kužno znamenje svojega časa. Visoko je okrog 2,5 metra, je kvadratnega tlorisa, ima dva podstavka, kapitel, okrašen s piščalmi in kimationom, ter kamnito, piramidasto streho z železnim križem na vrhu. Na eni strani kvadratnega slopa je reliefno upodobljen križ z letnico 1641, na drugi strani pa je angelska glavica in okrogla kartuša, v katerem je Marijin monogram, pod njim napis PLASE FIGLER. Tretja stranica slopa ima odbit reliefni del z napisom LAURE NESEBINE, četrta stranica pa nosi Jezusov monogram in napis JURI SDOVZ. Znamenje krasi bogato kiparsko okrasje z renesančno motiviko.
Galerijo Zgornji trg Šentjur je od odprtja do konca leta 2015 upravljal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Šentjur, s 1. 1. 2016 pa je prešla v upravljanje Občine Šentjur. Letno se v njej zvrsti od 5 do 6 razstav domačih in gostujočih ustvarjalcev. Vsako odprtje razstav spremlja kulturni program z različnimi kulturniki, ki dogodek dopolnijo bodisi s pesmijo, plesom, recitalom … Galerija je hkrati tudi odličen ambient za manjše kulturne dogodke, kot so literarni večeri, branja, za tiskovne konference in podobno.
Vodenje razstave se zagotavlja z zaposlenimi v Turistično informacijskem centru občine Šentjur, zato je odprtost galerije zagotovljena v času njegovega delovnega časa. Informacije: (03) 749 25 23 (TIC Šentjur).
Ostale informacije glede galerije: (03) 747 13 31 (Polonca Jazbinšek)
Življenjske resnice
Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur je v sodelovanju z Občino Šentjur organizator aprilske razstave avtorjev Antona in Janeza Repnika z naslovom Življenjske resnice, ki pred obiskovalca postavlja motive iz kmečkega žanra, tradicionalnih praznikov in motivike z osnovno vsebino človeškega trpljenja. Odprtje je bilo 8. aprila 2022, glasbeno pa so ga obogatili pevci Paridolskih korenin.
Koroškima slikarjema, očetu in sinu, Antonu in Janezu Repniku je uspelo razviti že na daleč prepoznaven osebni slog in značilno socialno tematiko, ki trenutno nima vzporednic v domači likovni ustvarjalnosti, zato so njune žanrske upodobitve med širšim občinstvom še toliko bolj priljubljene. Anton je žal že pokojen, njegova dela pa do ljudi potujejo po zaslugi sina Janeza in tudi v Šentjur jih je z veseljem pripeljal.
Anton Repnik je rad živel med ljudmi, se z njimi veselil in z njimi trpel. Bolele so ga krivice, ki se dogajajo malemu človeku. Z barvami je začel izpovedovati veselje, jezo in žalost, nabrano v njem. Srečanje s profesorjem Karlom Pečkom ga je pozitivno zaznamovalo, saj mu je le-ta dal vzpodbudo za vnaprejšnje likovno ustvarjanje. Janez Repnik se je s slikanjem seznanil že v rosni mladosti, saj je najraje od vsega opazoval očeta pri slikanju. To ga je hitro zasvojilo in slikati je pričel tudi sam. Svoje prve slikarske uspehe je doživel že pri trinajstih letih, ko je ilustriral Slovenske otroške narodne pesmi – knjiga pa je izšla v Nemčiji. Sledila je prva samostojna razstava, za njo pa so se vrstile druga za drugo. Z očetom sta razstavljala v New Yorku, Barceloni, Berlinu, na Dunaju, v Zagrebu ...
 Dela Antona Repnika |
 Dela Janeza Repnika |
 Paridolske korenine |
Redna letna razstava DLU Rifnik Šentjur
Odprtje razstave: 27. 5. 2022 OB 18.00
