|
|
Logo Galerije Zgornji trg Šentjur sestavljajo grafični in tipografski elementi. Krajši in daljši stranici uokvirjene celote sta v matematičnem razmerju 1 : koren 2. Poudarjeni vogali optično zapirajo površino, ki spominja na slikarsko platno, na katerem je s potezo čopiča vizualizirana poenostavljena veduta Zgornjega trga. Ta se nahaja na hribu, zato je oblika poteze polkrožna. Kurzivni tipografski del se loči od odebeljeno zapisanega imena galerije. Ta drugačnost je smiselna zaradi povezovanja napisa Zgornji trg s prej omenjeno stilizirano podobo arhitekture trškega jedra. Avtor: Peter Arlič Šentjur, oktober 2010 |
O galeriji
Galerija Zgornji trg Šentjur se nahaja v prostorih nekdanjih kleti stanovalcev Ipavčeve 17 v Zgornjem trgu Šentjurja. Prostor je obokan in zidan z opeko. Strop in vmesna stena sta surova, medtem ko so stene obložene s hidroizolacijskimi lesenimi oblogami, ki omogočajo vijačenje nosilnih obešal za slike. Galerija ima dva večja prostora (34,65 m² in 41,25 m²) s petimi razstavnimi zidnimi površinami, na katerih se lahko razstavi 20–25 slikarskih del srednjega formata. Dodatne možnosti dajejo še grobe zidne površine med obema prostoroma. Galerija je primerno osvetljena ter opremljena z napravami za razvlaževanje in je varovana z alarmnimi napravami.
V galeriji se nahaja kužno znamenje iz Marije Dobja z letnico 1641. Kamnito stebrno znamenje kvadratnega tlorisa je visoko 2,5 metra in predstavlja tipično kužno znamenje svojega časa. Visoko je okrog 2,5 metra, je kvadratnega tlorisa, ima dva podstavka, kapitel, okrašen s piščalmi in kimationom, ter kamnito, piramidasto streho z železnim križem na vrhu. Na eni strani kvadratnega slopa je reliefno upodobljen križ z letnico 1641, na drugi strani pa je angelska glavica in okrogla kartuša, v katerem je Marijin monogram, pod njim napis PLASE FIGLER. Tretja stranica slopa ima odbit reliefni del z napisom LAURE NESEBINE, četrta stranica pa nosi Jezusov monogram in napis JURI SDOVZ. Znamenje krasi bogato kiparsko okrasje z renesančno motiviko.
Galerijo Zgornji trg Šentjur je od odprtja do konca leta 2015 upravljal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Šentjur, s 1. 1. 2016 pa je prešla v upravljanje Občine Šentjur. Letno se v njej zvrsti od 5 do 6 razstav domačih in gostujočih ustvarjalcev. Vsako odprtje razstav spremlja kulturni program z različnimi kulturniki, ki dogodek dopolnijo bodisi s pesmijo, plesom, recitalom … Galerija je hkrati tudi odličen ambient za manjše kulturne dogodke, kot so literarni večeri, branja, za tiskovne konference in podobno.
Vodenje razstave se zagotavlja z zaposlenimi v Turistično informacijskem centru občine Šentjur, zato je odprtost galerije zagotovljena v času njegovega delovnega časa. Informacije: (03) 749 25 23 (TIC Šentjur).
Ostale informacije glede galerije: (03) 747 13 31 (Polonca Jazbinšek)
"Slikar Vlado Geršak pripada krogu celjskih likovnikov, za katerega je značilno, da so glede na že desetletja trajajočo živahno likovno dejavnost osrednjega medobmočnega vodilnega celjskega Likovnega salona v svoji umetniški ustvarjalnosti izjemno eksperimentalni. Tako ni nič nenavadnega, da sta tudi v ponudbi Vlada Geršaka zastopana hkrati abstrakcija in realizem. Tako so že povsem klasični slikarski posegi Vlada Geršaka območje abstraktnega komponiranja z obliko in barvo kot proces zgolj epizodnega značaja in so pomembni predvsem glede pridobivanja novih slikarskih izkušenj, ki jih sem in tja dokaj likovno uspešno in zanimivo uporabi slikar v kompozicijah, ki presegajo dimenzije realnega. Bistveno težišče slikarstva Vlada Geršaka je predvsem v želji po slikarskem obvladovanju principov realizma,« je med drugim v likovni kritiki zapisal dr. Mirko Juteršek.
"Božidar Ščurek je že v gimnaziji v sebi nosil slikarski talent, ki ga je nedvomno podedoval po svojem očetu Jožetu. Že precej let je vpet v slovensko likovno dogajanje, je reden gost slovenskih slikarskih prireditev, ex-temporov, taborov, strokovnih združenj, od koder se praviloma vsako leto vrača z najmanj eno žlahtno nagrado, s priznanji, ki krepijo njegovo samozavest tako, da se potlej še bolj sproščeno poigrava z likovnim poljem in širokim kolorističnim razponom. Danes natančno ve, kdaj mu slika uspe, in nikoli ne vrže puške v koruzo, če ugotovi, da nekaj na podobi ne učinkuje prav. Išče in tudi odkrije, kako zaokrožiti vse dele, vse elemente v celoto,« pa je o slikarstvu Božidarja Ščurka zapisala likovna kritičarka Marlen Premšak.
Ipavčeva paleta
Odprtje razstave: 21. 10. 2022 ob 18.00
