Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je prejšnji teden, 3. marca 2022, z direktorjem Direkcije RS za vode (Ministrstvo za okolje in prostor) Romanom Kramerjem podpisal sporazum o skupni izvedbi Protipoplavnih ukrepov v Šentjurju – faze D, E, F in G. Z izvedbo teh faz bo Občina Šentjur poskrbela za celostno zagotovitev varnosti pred poplavami mesta Šentjur z zaledjem, podpisani sporazum pa opredeljuje financiranje ukrepov z evropskimi sredstvi.

 1. KRONOLOGIJA PROTIPOPLAVNIH UKREPOV V OBČINI ŠENTJUR

 Občina Šentjur že vrsto let, od leta 2006, proaktivno pristopa k reševanju poplavne problematike z namenom zaščite širšega mestnega območja z okolico, ki je bilo v preteklosti zelo izpostavljeno tovrstnim naravnim nesrečam. Območje Voglajne s pritoki v nižinskem delu je prostor z gostimi naselji, industrijsko, obrtno in trgovinsko cono, ki je bil deležen obsežnih poplav.

 Občina Šentjur zato v celotnem prostorskem načrtovanju predvideva tudi protipoplavne ukrepe, ki so bili v veliki meri že izvedeni. Občina je namreč zagotovila izdelavo potrebne dokumentacije, pridobitve gradbenih dovoljenj in izvedbo javnih naročil, s strani države pa zato uspešno pridobivala sredstva za izvedbo ukrepov.

 1.1. IZVEDENI PROTIPOPLAVNI UKREPI

 Del protipoplavnih ukrepov je (faza A) izvedla in sama tudi financirala v okviru izvedbe komunalnega opremljanja industrijske cone Šentjur – jug – 1. faza.

 V letu 2013 je Občina Šentjur z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje podpisala pogodbo o sofinanciranju investicije Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju za fazi B in C, za ukrepe na desnem bregu Voglajne, vredno 2,6 milijona evrov. Zatem so bili v podfazah B1, B2 in B3 zgrajeni protipoplavni zidovi ter nasipi ob strugi Voglajne ter Kozarice ob obrtni in stanovanjski coni, zgrajen je bil tudi širši most na lokalni cesti v Hruševec.

 V letu 2018 je bila z MOP podpisana pogodba v vrednosti 480.600 evrov za izvedbo protipoplavnih ukrepov faza C (podfaza C3), na območju gorvodno od železniškega mostu pri podjetju Ahac v dolžini cca. 250 metrov, do regionalne ceste Celje – Rogaška Slatina. Tam se nahajajo stanovanjski objekti in dvorišče omenjenega podjetja. Urejena je bila ustrezna infrastruktura z nasipi, zidovi, črpališči in ostalimi potrebnimi elementi. Poplavna varnost se je dodatno izboljšala z izgradnjo novega mostu na cesti za Planino/Kozje (pri Zikošek), s strani Direkcije RS za infrastrukturo.

 V letu 2020 pa je bila z Direkcijo za vode (MOP) podpisana pogodba v vrednosti 1,8 milijona evrov za izvedbo projekta Protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju – faza C, podfaza C1a. Pred kratkim zaključen projekt je obsegal zahtevne ukrepe za poplavno varnost naselja Hruševec od Hudičevega grabna do mostu v Ulici Franja Malgaja (ob Kozarici).

 2. IZVAJANJE UKREPOV V OKVIRU SPORAZUMA

 Podpisani sporazum med občino in direkcijo predvideva skupno izvajanje Protipoplavnih ukrepov v Šentjur – faze D, E, F in G in pridobitev financiranja z evropskimi sredstvi.

 Za omenjene faze  Občina Šentjur deloma še pripravlja dokumentacijo, za fazi E in D pa že ima sprejet Občinski podrobni prostorski načrt. Faza D sicer obsega ureditev suhega zadrževalnika Črnolica, faza E pa suhega zadrževalnika Pešnica.

   »Slovenija se v zadnjem času sooča z velikimi podnebnimi spremembami, ki se kažejo kot skrajni vremenski pojavi, zlasti poplave. Te naravne nesreče ogrožajo velik delež slovenskega prebivalstva, ki živi na območjih z veliko poplavno ogroženostjo in povzročajo znatno gospodarsko škodo.

 Cilj Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), v okviru naložbenega dela komponente Čisto in varno okolje, so naložbe v zmanjševanje poplavne ogroženosti z dvigom protipoplavne varnosti in preprečevanjem posledic poplav. Investicije bodo namenjene celovitemu reševanju obstoječih ogroženih območij in bodo obsegale predvsem ureditve sistemov zadrževanja visokih voda s suhimi in mokrimi zadrževalniki, vzpostavitev razlivnih površin, preprečitev urbanizacije razlivnih površin, kontroliranju vodostajev akumulacij na rekah in zagotavljanju dogovorjenega pretoka na mejnih profilih. Prednost bo dana naravnim in zelenim rešitvam po konceptu »Nature based solutions«.

 DRSV je prejemnik sredstev za poplavno varnost iz mehanizma NOO v viši 310 mio EUR.

Direkcija se je skupaj z MOP odločila, da bo v sladu z Zakonom o vodah projekte izvajala v partnerstvu z občinami v katerih so predvideni projekti poplavne varnosti.«

 Foto: Direkcija RS za vode