Pot, ki vam predstavi Ponkovski kras, je posvečena izvrstnemu geologu in profesorju, Ponkovljanu dr. Stanku Buserju. Na usmerjevalnih tablah vas spremlja smerni znak Pironaea buseri, eden izmed petih fosilov, ki se imenujejo po njem.
Izpred Osnovne šole Blaža Kocena Ponikva, kjer bo ob novem uvozu z glavne ceste postavljeno nekdanje vodno korito za napajanje živine, pot vodi za cerkev svetega Martina, kjer stoji leseni štepih (vodnjak). Teh je na Ponkovškem precej, kar kaže na oteženo preskrbo s pitno vodo nekoč. Mimo pokopališča na levo opazite rastlinsko čistilno napravo, ki čisti odpadne vode kraja in je bila prva te vrste v Sloveniji. Desno pod hribom svetega Ožbalta izvira potok Meklen, kjer so ženske nekoč prale perilo, od tod ime Periše. Ob cesti sta vidna dva kraška izvira, stalni in presihajoči, ki se napajata iz ponorov – ponikev v Mlakarjevih rupah. Rastišče velikonočnice v Boletini spada v zavarovano območje Nature 2000 in je ena najbolj obiskanih destinacij na obrobju Ponikve. Dobrih sto metrov naprej lahko občudujete izginotje vode v globinah kraških ponorov – ponikev, po katerih je kraj Ponikva dobil ime.
Ob kozolcu pri Vinotoču Šmid, kjer se lahko tudi okrepčate, je lep razgled na suho kraško dolino, ob lepem vremenu tudi na Kamniško-Savinjske Alpe. Šmidov štepih leži na strmem kraškem pobočju, zanimiv je zaradi kaverne (votline) s stalaktiti globine 4 metrov. Pot se nadaljuje do rojstne hiše dr. Stanka Buserja, zaključi pa krožno skozi gozd na cesto, ki vodi nazaj na Ponikvo. Ob cesti vas vabi kmečki turizem Podkrajšek.
