Vest o tem, da je nekdo za vedno odšel prezgodaj in nepričakovano, boleče zareže v našo zavest, v naša življenja pa vnese veliko praznino. Še posebej, če gre za vest, da je odšel človek, ki je z delom, aktivnostjo in življenjsko energijo tako močno zaznamoval lokalno in širšo skupnost, kot jo je nekdanji sodelavec, sokrajan in prijatelj Janez Čokl. V maju bi dopolnil 73 let, o čemer kljub hudi bolezni, s katero se je pogumno spopadel, nihče ni dvomil. Slovo je bilo zato še toliko težje.

Janez Čokl se je kot prvorojenec, poleg treh sester in dveh bratov, rodil na Kamenem na večji kmetiji. Osnovno šolo je končal v domačem Šentjurju ter nadaljeval šolanje na srednji ekonomski šoli v Celju. Zaposlil se je kot računovodja na osnovni šoli v Šentjurju, nato za krajši čas v Vitalu v Mestinju, zatem je do upokojitve ostal računovodja združenja osnovnih šol celjske občine. Leta 1964 se je poročil z ženo Reziko, postal ponosen oče sina in hčerke ter kasneje stari oče dvema vnukoma, ki sta mu bila še v posebno veselje.

V rodnem Šentjurju je pustil neizbrisen pečat na številnih področjih. Delavnost, poštenost, načelnost in spoštovanje do domače zemlje ter tradicionalnih vrednot so bila vodila spoštovanega Janeza Čokla. V politiki je bil aktiven vse od osamosvojitve Slovenije. Bil je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in po združitvi strank prvi predsednik Slovenske ljudske stranke v Šentjurju. Več mandatov je bil viden član šentjurskega občinskega sveta, en mandat opravljal tudi funkcijo podžupana Občine Šentjur, v zadnjem obdobju pa je bil član nadzornega odbora. Vse funkcije je opravljal zavzeto ter z vso resnostjo.

Že v mladih letih se je vključil v društvene dejavnosti gasilcev, opravljal različne funkcije in za to delo prejel številna priznanja. Za zasluge in dolgoletno delo je prejel tudi najvišje priznanje  Krajevne skupnosti Šentjur, kipec sv. Jurija. Deloval je tudi v okviru čebelarskega društva in bil eden od ustanovnih članov ter duša sadjarsko-vinogradniškega društva. Posebno ljubezen je gojil do slovenske pesmi in jo udejanjal kot član in dolga leta tudi predsednik moškega zbora skladateljev Ipavcev.

Z njegovo najljubšo pesmijo so se od Janeza Čokla v torek 17. januarja poslovili prijatelji. Na zadnjo pot smo ga pospremili tudi številni nekdanji sodelavci, znanci, Šentjurčani, ki smo ga cenili in ki ga bomo ohranili v lepem spominu.

Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje.

Župan Občine Šentjur s sodelavci
in člani občinskega sveta