Udeleženci Univerze za 3. življenjsko obdobje, ki deluje v okviru Ljudske univerza Občine Šentjur, so prejšnji teden zaključili s svojimi rednimi tedenskimi srečanji v tem šolskem letu.
Na srečanjih so se naučili marsikaj novega in zanimivega. V obliki potopisnih predavanj so potovali po Mehiki, Rimu, Indoneziji, Maroku ter po slovenskih gorah. Spoznavali so osnove financ za vsakdanjo rabo, se srečali z ženskami iz različnih kultur, ki živijo v Sloveniji in vedeževali s pomočjo ciganskih kart. Družili so se s patrom Karlom Gržanom, in z Dragom Jančičem, ki je poskrbel za koristne nasvete o delu na vrtu. Obiskali so tudi Ferležev mlin v Šibeniku pri Šentjurju.
Na zadnjem srečanju se jim je pridružila igralka Zvezdana Mlakar, ki jim je povedala marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Čisto pravi zaključek šolskega leta bo izlet v Prlekijo, kamor se odpravljajo v začetku junija. Vsi so se strinjali, da se bodo teh srečanj udeleževali tudi v naslednjem šolskem letu, saj jim pomenijo pravo popestritev vsakdanjega življenja.
Pregled vsebine srečanj v zadnjem obdobju
Udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje so s pomočjo Anje Deučman potovali po Indoneziji ter izvedeli marsikaj zanimivega o tej otočni državi. Ogledali so si plantaže zelenega in črnega čaja, riževa polja, splezali na vulkan, se vozili z rikšami. Ogledali so si glavno mesto Džakarto in mesta Bandung, Yogyakarta, Kuta ter Ubud.
Udeleženci UTŽO so se na enem od srečanj odpravili v Šibenik pri Šentjurju, kjer jih je pričakal Karl Ferlež, lastnik tamkajšnjega mlina, in jim ga tudi razkazal. Mlin že precej časa ne obratuje več, ima pa zanimivo zgodovino. Leta 1880 ga je zgradil Ivan Ferlež, z mlinarsko tradicijo pa je nadaljeval Karl Ferlež starejši, ki je bil tudi inovator na področju mlinarstva in je patentiral stroje za mletje žita. Te mline so prodajali po vsem svetu. Po drugi svetovni vojni je bil mlin nacionaliziran, v 90-ih letih 20. stoletja, pa je družina dobila mlin nazaj. Od takrat ga Karl Ferlež mlajši restavrira, saj so mlin načele številne poplave in zob časa. Ob koncu zanimivega ogleda so udeleženci poskusili sveže pečen domači kruh in se odžejali s hladno vodo, ki izvira v hribu za mlinom.
Udeleženci UTŽO so med drugim seznanili tudi z reikijem. Obiskal jih je Zlatko Šafarič, ki se ukvarja z reikijem in jim predstavil to metodo samopomoči. Reiki je metoda naravnega zdravljenja in samozdravljenja, ki se izvaja s polaganjem rok. Ideja je v tem, da naj bi v vsakem bitju krožila univerzalna življenjska energija. S pomočjo te energije naj bi zdravili telo, um in duha. Beseda reiki je sestavljena iz besede rei, ki pomeni »univerzalno« in se nanaša na raven duha in telesa ter besede ki, ki pomeni življenjsko vitalno energijo, ki se pretaka po telesu živih bitij. Ljudje, ki se ukvarjajo s tem, trdijo, da obstaja univerzalna, življenjska, duhovna energija, ki ima lahko zdravilne učinke na telo in duha. Do te energije lahko pride vsak, vendar le ob prisotnosti reiki terapevta. Velja prepričanje, da ta energija potuje iz rok terapevta na telo pacienta oziroma na del telesa, kamor terapevt postavi dlani. Obstajajo štiri stopnje reikija. V Sloveniji se je razširil okoli leta 1985.
S pojemanjem zime so se člani UTŽO pričeli pripravljati na novo sezono vrtnarjenja, pri čemer jih je z nasveti oborožil Drago Jančič. Tako so izvedeli kako pripraviti gredice, jih gnojiti, katera semena in sadike izbrati ter kako jih zaščititi pred boleznimi in raznimi zajedalci. Lasten zelenjavni vrt pomeni kvalitetnejšo zelenjavo, seveda pa ni zanemarljiva niti rekreacija, ki jo ukvarjanje z vrtnarjenjem prinese. Obiskovalci predavanja so imeli tudi številna vprašanja, na katera jim je Drago Jančič poskušal čim bolj izčrpno odgovoriti.
Na zadnjem marčevskem srečanju udeležencev UTŽO je gostovala vedeževalka Irena Vratović. Zanimiva predavateljica je najprej spregovorila o zgodovini vedeževanja. Tako smo izvedeli, da je vedeževanje način napovedovanja prihodnosti. Prvi zapisi o tarotu so iz Babilonije, ko so astronomijo in matematiko uporabili za napovedovanje prihodnosti. Tarot pomeni kraljeva pot, ker je bilo vedeževanje sprva namenjeno samo kraljem. Preko Grkov in Rimljanov je tarot prišel v Evropo. Vedeževanje je delo z energijami, vendar ni isto kot jasnovidnost. Po uvodnem teoretičnem delu je vedeževalka odgovarjala na vprašanja udeležencev in jim napovedovala prihodnost.
V četrtek, 22. 3. 2012 je na LU Šentjur gostoval pater Karel Gržan, znani slovenski duhovnik, pisatelj in scenarist. Ukvarja se tudi s problematiko zasvojenosti in je ustanovil že več komun in društev za pomoč odvisnikom. Udeležencem UTŽO je spregovoril o veliki noči, ki je največji krščanski praznik, pri katerem se spominjamo Kistusovega trpljenja, smrti in predvsem vstajenja. Poskušal je podati odgovor na vprašanje, kako pomagati trpečim, tistim, ki so doživeli smrt bližnjega ali so se sami znašli v stiski. Odgovor na trpljenje je bližina. Ni pomembno kaj rečeš, ampak, da si blizu, da trpečega ne zapustiš. Pater Gržan še pravi, da bližina zdravi. Poslušalci so se aktivno vključevali v pogovor in predstavili svoje izkušnje z bolečino, s trpljenjem, s stiskami.
Za slovo od zime je k udeležencem UTŽO prišla Magda Šalamon, gorska vodnica, voditeljica televizijske oddaje o gorništvu in pesnica. Z njeno pomočjo so se ob video posnetkih sprehodili po slovenskih gorah. Prehodili so Kamniško-Savinjske Alpe, od Grintovca, Raduhe, Olševe, Ojstrice, Skute do Okrešlja. V Julijskih Alpah so se vzpeli na Triglav in se sprehodili okoli Sedmerih jezer. V gorskem svetu je čudovita narava. Občudovali so planike, encijan, orhideje, opazovali gamse in kavke. Izvedeli so, kako se je treba opremiti za varen korak v gorah. Ob koncu je Šalamonova predstavila še svoji pesniški zbirki, z udeleženci pa se je zadržala še v krajšem razgovoru, saj jih je zanimalo še marsikaj, tudi o njenih poteh po Himalaji.
Ob dnevu žena so udeležence UTŽO obiskale ženske, ki že precej časa živijo v Sloveniji, niso pa Slovenke. Vse so si tukaj ustvarile družino. Najdlje v Sloveniji živi Ela, saj je tukaj že 20 let. Prihaja iz Rusije, iz bližine Sočija, kjer bodo naslednje zimske olimpijske igre. Sabaheta je doma iz Banja Luke v Bosni in v Sloveniji živi 17 let. Manuela je po rodu Hrvatica iz Bosne, v Sloveniji pa živi 4 leta. Z drugega konca sveta, iz Tajske, prihaja Sawanya, ki se je v Slovenijio poročila pred 10 leti. Delavnica je bila izvedena obliki pogovora in izmenjavi izkušenj žena, ki prihajajo iz različnih kultur. Vsaka od njih ima za seboj zanimivo zgodbo in udeleženci delavnice so tem zgodbam z zanimanjem prisluhnili. Izvedeli so, kako so se gostje prilagodile življenju v Sloveniji, s kakšnimi težavami so se srečevale, kako so se naučile slovenščine, kako pogosto se vračajo domov, imajo domotožje, ... Vprašanj je bilo mnogo in obiskovalci so odhajali domov bogati za številna nova spoznanja.
Člani UTŽO so seznanili z biodinamiko. Predavatelj Anton Medved je v svojem predavanju na zanimiv in praktičen način predstavil takšen način ekološke pridelave. Biodinamika je najbolj učinkovita in najbolj zahtevna metoda ekološke pridelave, ki temelji na doslednem upoštevanju načel ravnovesja v naravi. V biodinamiki se dela opravijo v skladu z ustreznimi kozmičnimi energijami, ki nam jih posreduje Luna. Z delom ob ugodnih dneh glede na del rastline (list, plod, korenina, cvet) se omogoča boljši razvoj rastline in zmanjša potreba po zaščitnih sredstvih. Vse to je opisano v Setvenem priročniku za tekoče leto. To predavanje je bilo še posebej zanimivo za tiste, ki se radi ukvarjajo s pridelavo sadja in zelenjave.
Ob koncu februarja so udeleženci UTŽO spoznavali domače okolje oz. Šentjur. Ogledali so si naravne značilnosti (Resevna, Rifnik, Botričnica, ...) in kulturne znamenitosti (cerkve, spomenike, obeležja). V razgovoru so se strinjali, da bi lahko bilo za določene stvari bolje poskrbljeno, npr. razpadajoči grad, nedostopnost Malgajeve rojstne hiše. Na ta način bi lahko privabili več turistov. Slišali so tudi več legend o Šentjurju, ki pa niso nikjer zapisane ampak krožijo med ljudmi.
Za učenje ni nikoli prepozno
Ljudska univerza Šentjur je 8. maja pripravila prireditev, v sklopu katere so bila podeljena spričevala vsem, ki so v šolskem letu 2011/2012 uspešno zaključili izobraževanje na področju Računalniške pismenosti za odrasle in Računalniške in digitalne pismenosti za odrasle.
Omenjen dogodek je potekal v sklopu dogajanj v Tednu vseživljenjskega učenja – nacionalnega projekta, katerega območni koordinator je LUŠ. Direktorica LU Šentjur Jelka Godec je v nagovoru zbranim dejala, da je izobraževanje vseživljenjski proces, za katerega ni nikoli prepozno oziroma ni nikoli zaman. Na ta način se predvsem starejša populacija vklaplja v družbo ter tako ostaja socialna in aktivna. Za omenjen korak jih je nagovarjala tudi za v bodoče in jih povabila na sklop različnih prireditev in dogodkov v Tednu vseživljenjskega učenja, ki se odvija v maju in juniju. Podelitve se je udeležilo okoli štirideset udeležencev, skupaj pa je izobraževanje končalo več kot 150 udeležencev.
Nujno povezovanje akterjev lokalnega okolja
V okviru projekta IPA SI-HR KULT PRO je Ljudska univerza Šentjur 8. maja v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu v Šentjurju organizirala okroglo mizo na temo naravne in kulturne dediščine. Povabljeni so bili predstavniki muzejev, muzejskih zbirk, udeleženci programa, pristojne ustanove na našem področju, predstavniki občin.
Izpostavljen je bil problem povezovanja turizma in kulturne dediščine in povezanosti akterjev na tem področju. Vsi udeleženci so izrazili pozitivno mnenje o vključevanju starejših v izvajanju podajanja znanja o kulturni in naravni dediščini ter bili enotni glede nujnosti povezovanja akterjev lokalnega področja.