Pomladni ritem v naravi, okolju, ki nas obdaja, je že aktiviran, ter prebuja rastline in živali. Tako se že vrstijo ptičje svadbe, na svojo svadbeno pot, ki se zelo pogosto konča pod kolesi avtomobilov, pa so se podale tudi dvoživke. Najbolj množična žabja pot, ki prečka prometno cesto, je na območju Občine Šentjur Drobinsko v Gorici pri Slivnici, kjer pa so že poskrbeli za varnost teh pomembnih členov našega ekosistema.

»Dvoživke, med katerimi se najpogosteje srečamo z žabami, močeradi, pupki, regami, urhi in krastačami, so v življenjskem ciklu vezane na kopenska in na vodna bivališča. Iz kopenskih prezimovališč v gozdovih kjer pod kamenjem,  lubjem ali  kupi lesa preživijo zimo, se spomladi odpravijo na mrestišča. Klicu narave se nekatere vrste odzovejo množično, torej se v velikem številu na pot odpravijo sočasno. Nagonsko sledijo ustaljenim selitvenim potem. V tem času je zanje najpomembnejše, da čim prej pridejo do mrestišč. Razdalje med prezimovališči in mrestišči so lahko pri nekaterih vrstah daljše od dveh kilometrov, kar pa je za žabo velika razdalja.  Poleg tega so njihove poti polne preprek, najnevarneje med njimi pa so ceste. Zaradi večje varnosti pred plenilci selitve običajno potekajo v mraku in ponoči.,« pojasnjujejo na Zavodu za varstvo narave – OE Celje.

Dobro je poznan odsek ceste v Drobinskem, kjer se žabe preko ceste množično odpravljajo na pot proti mrestišču ob Slivniškem jezeru. Tam je sicer izvedena zaenkrat najboljša znana rešitev – urejeni podhodi pod cesto, kamor pa je potrebno namestiti tudi primerne ograje, da žabe najdejo pot v te podhode. Prostovoljci tamkajšnjega Športnega društva Drobinsko tako vsako leto skrbno opazujejo, kdaj se pričnejo množične žabje selitve na mrestišča in namestijo zatem ob cesto ograjo. Tako žabe usmerijo na podhode, s čimer seveda obvarujejo njihova življenja pred usodnim srečanjem z avtomobili, hkrati pa skrbijo za čistost in varnost ceste. Čez kakšen dober teden dni bodo ograjo prestavili na drugo stran ceste, saj se bodo žabe vračale nazaj v svoj življenjski habitata. Ker pa se še zmeraj marsikatera znajde na cesti, velja opozorilo zavoda za varstvo narave: »Ko z avtomobili brzimo po naših neskončnih cestah se vprašajmo: »Koliko žab bo letos uspelo prečkati mojo cesto in nadaljevati krog življenja?«. Njihove poti niso neskončne.«