S slavnostno akademijo ob prazniku Mestne skupnosti Šentjur se je včeraj pričelo Šentjurjevo 2015, ki se danes in jutri nadaljuje v najvišjih obratih.
Zbrane v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur sta sinoči nagovorila predsednik MS Šentjur Jure Raztočnik ter podžupan Občine Šentjur Robert Polnar, podeljeni pa sta bili tudi listini MS Šentjur. Prejela sta ju Alojz Oblak in Martin Čater, priznanje z denarno nagrado je prejela zlata maturantka Katja Vončina. Zbrane je z ubranimi ritmi zabaval Celjski dixieland ansambel. Še bolj se bo Šentjur tresel nocoj, ko študentski klub pripravlja Šentrock, šotor že stoji, oder tudi, »ferštekerija« bo vsak čas! Ampak to šele, ko pade mrak. Še po svetlem pa bomo pod budnim očesom Gustava Ipavca postavili mlaj v Zgornjem trgu in nato čestitali najboljšim vinogradnikom, izdelovalcem klobas ter poznavalkam skrivnosti najbolj slastnega kruha. Jutri pa bo treba zgodaj vstati, saj se bomo podali na Šentjurjev pohod, medtem, ko bodo predstavniki medijskih zakurili pod kotli, kjer se bo kuhala kisla župa. Vmes se bo prebudil tudi Gustav Ipavec, ki ga jutri čaka pomemben obisk, saj jutri ob 12. uri v Zgornji trg pride sam predsednik RS g. Borut Pahor. Letos vam vmes do večera in veselice ter revije narodnozabavnih ansamblov ne bomo pustili nič počivati, saj se bo v Ulici skladateljev Ipavcev dogajalo ves dan. Za otroke, za lačne, za žejne, za ljubitelje zgodovine, folklore, za željne izdelkov domače obrti, za navijače ekip v vleki vrvi … Pridite!
OBRAZLOŽITVI LISTIN:
Alojz Oblak izhaja iz družine s šestnajstimi otroki, ki je stanovala na nemirnem območju na meji med takratno Kraljevino Jugoslavijo in Republiko Italijo. Državna meja je šla točno čez Oblakovo hišo, kar je starša tako vznemirjalo, da sta hišo prodala in se preselila na Štajersko, natančneje v Šentjur. Otroci so rasli in si počasi začeli služiti kruh, med njimi tudi Lojze. Z življenjsko sopotnico Milico sta ustvarila topel dom zase in za svoje tri sinove ter dve hčeri. Ker je bila kmetija majhna, je Lojze najemal tudi površine, ki so bile v občinski lasti, s čimer je prispeval k lepšemu izgledu in urejenosti javnih površin. Lojze je bil rojen v družino s krščanskimi koreninami, zato mu ni bilo vseeno, kaj se dogaja v njegovi fari. Veliko let je bil cerkveni ključar v cerkvi sv. Rozalija. Cerkvi pripada kaplanija, ki je bila pred leti skoraj podrtija. Lojzetu je ob pomoči sina Petra in Jožeta Klajnška uspelo adaptirati stavbo in ji ponovno nadeti svež izgled, seveda vse to proti plačilu. Po svoje je prispeval tudi v vojni za samostojno Slovenijo, ko je na njegovem gospodarskem poslopju svoj štab imela takratna Teritorialna obramba, za kar je bil s strani Slovenske vojske tudi nagrajen. »Poštenjak, kot je gospod Lojze, so lahko za zgled vsem ostalim, zato mu želimo še veliko zdravja in mu čestitamo,« je zapisala skupina občanov s Pešnice, ki je Lojzeta predlagala za prejem priznanja Mestne skupnosti Šentjur.
Šentjurčan Martin Čater je svoj izreden likovni talent kazal že v osnovni šoli, kar je opazil njegov likovni pedagog Ivo Brodej. V likovni svet je Martina popeljala njegova babica Pavla, ki je bila sama skriti talent risanja. Pod mentorstvom Iva Brodeja je v letu 1983/84 dobil priznanje UNICEF-a, in sicer iz Indije od Radživa Gandhija.
Leta 1999 sta Martin Čater in Ivo Brodej ustanovila Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Martin je bil kar osem let predsednik društva in ga vodil z veliko požrtvovalnostjo. Veliko prostega časa in prostovoljnega dela je namenil društvu, uredil prostore društva ter pripravil in postavil številne likovne razstave – tako članov društva kot tudi razstave drugih društev ter posameznih zelo uspešnih umetnikov. Sodeloval je na številnih likovnih delavnicah, tekmovanjih, kjer je zastopal barve naše občine in društva.
Veteran vojne za Slovenijo Martin Čater ima svoj rojstni kraj zelo rad in z velikim zanimanjem gleda na njegovo zgodovino. Trenutno ima največjo zbirko razglednic Šentjurja, katerih število se povzpne čez 140. Leta 2009 je naredil prvo razstavo razglednic z naslovom Šentjur nekoč in danes, leta 2011 pa ji je sledila druga. Njegova velika želja je, da bi nekoč izdal monografijo mesta Šentjur na starih razglednicah. Člani društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur menijo, da si za svoje delo in prizadevnost zasluži priznanje Mestne skupnosti Rifnik Šentjur , saj v sklopu svojih aktivnosti s srcem in dušo predstavlja in promovira mesto Šentjur.
