Že več let nas tudi sredi Šentjurja razveseljuje gnezdo, v katerem vso pomlad in poletje ter tja globoko v jesen, lahko spremljamo valitev in odraščanje novega zaroda belih štorkelj. Tudi letos gnezdo ne bo ostalo prazno, štrka je bilo danes že moč opaziti. Ne pozabite še na cvetočo velikonočnico in na obratno selitveno pot dvoživk.
Gotovo bele štorklje že občudujejo tudi na Blagovni. Sicer pa gnezdo najprej obišče štrk, ki pregleda gnezdo, kasneje se mu pridruži še štorklja, s katero uredita in popravita gnezdo. Zatem bo samica znesla 3-6 jajc in vso sezono bo moč spremljati rast in prve polete iz gnezd ter seveda skrbna starša, ki bosta skrbela za prehrano mladičev. Spomnimo, da bela štorklja sodi med vrste Natura 2000, v okviru katere so pomembnejši gnezditveni in prehranjevalni habitati vključeni v evropsko mrežo posebej varovanih območji Natura 2000. Na podlagi Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah je bela štorklja zavarovana vrsta, prav tako, pa je tudi na seznamu živalskih vrst, katerih habitat se varuje. Po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeč seznam, je bela štorklja označena kot ranljiva vrsta.
Velikonočnica bo cvetela še v velikonočnih praznikih
Na Boletini pri Ponikvi si lahko tudi čez velikonočne praznike ogledate velikonočnice, saj te ogrožene kosmatinke še cvetijo in bodo najbrž še kakšen dober teden ali kakšen dan več. Še zmeraj so na rastišču postavljene zaščitne ograje in informacijska hišica, člani Turistično-olepševalnega društva Ponikva pa skrbijo za usmerjanje obiskovalcev ter za vse potrebne informacije. Seveda je tudi velikonočnica zaščitena, pri nas so le še štiri rastišča, rastišče na Boletini pa je območje Nature 2000.
Dvoživke še potujejo čez cesto
Člani Športnega društva Drobinsko so na odseku Gorica – Drobinsko pred časom poskrbeli za zaščitne ograje, s katerimi so dvoživke, žabe, usmerili na podhode. Tako so njihovo množično pot na mrestišča ob jezeru zaščitili in jim v veliki meri preprečili, da bi se znašle pod kolesi vozil. Dvoživke se po parjenju vračajo nazaj v svoja bivališča po isti poti, zato je treba ograje premakniti v nasprotno smer. Vseeno pa velja biti pozoren na večjo prisotnost žabic ob in na cesti. Spomnimo, da so vse v Sloveniji živeče dvoživke zaradi pomembne funkcije v prehranjevalnih spletih okolja uvrščene na Rdeči seznam dvoživk in zaščitne več uredbami, direktivami in konvencijami. Tako kot v drugih državah EU je tudi pri nas ustanovljeno omrežje posebnih varstvenih območij ali omrežje Natura 2000 tudi z namenom zavarovanja habitatov dvoživk.
