Po občini so v času praznika, dneva spomina na mrtve, potekale številne komemoracije in obeležitve grobov ter slovesnosti ob spomenikih, ki hranijo spomin na pomembne prelomnice v zgodovini naroda. Na Ponikvi so tako počastili spomin na padlega miličnika Stanka Straška, zapis je posredoval komandir PP Šentjur Ludvik Petrič.

Pred dnevom spomina na mrtve smo se policisti PP Šentjur, člani Društva SEVER - Odbor Šentjur, člani sorodnih stanovskih organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja spomina na vrednote NOB in vojne za Slovenijo ter učenci in delavci OŠ Blaža Kocena Ponikva zbrali v Spominskem parku na Ponikvi, kjer smo se s komemoracijo poklonili našemu padlemu miličniku Stanku Strašku.

 Zbrane smo podučili o nekaterih zgodovinskih dejstvih in jih opomnili, da je minilo že osemindvajset let od osamosvojitve Slovenije. Prav toliko let pa je minilo tudi od tragičnega torka, 30. junija 1991, ko je v Ljubljani pod streli agresorja padel komaj sedemindvajsetletni miličnik, iz oddelka milice Medvode, PM Ljubljana - Šiška, Stanko Strašek, sicer doma iz bližnje Boletine pri Ponikvi.

 Poudarili smo, da je Stanko, tako kot večina takrat zaposlenih v organih za notranje zadeve in drugih naklonjenih za osamosvojitev Slovenije, sodeloval pri zaščiti procesov osamosvajanja Republike Slovenije. Začetki segajo v leto 1989, ko je policija 1. decembra v Ljubljani preprečila t. i. »miting resnice« in širjenje »jogurtove revolucije«. Konec procesa pa predstavlja odhod zadnjega pripadnika zvezne armade z našega ozemlja, to je bilo 26. oktobra 1991.

 Organi za notranje zadeve so bili med prvimi, ki so se zoperstavili agresiji Jugoslovanske ljudske armade, ki je hotela s tanki preprečiti takrat utopični cilj – samostojno državo Slovenijo. Za dosego tega cilja je v bojih za Slovenijo padlo kar šest policistov.

 Padlim miličnikom Robertu Hvalcu, Bojanu Štumbergerju, Željku Ernoiću, Marjanu Dobovšku, Francu Šustru in Stanku Strašku, smo se poklonili z minuto molka ter na grob položili cvetje in prižgali sveče.