Vabljeni v malo dvorano Ipavčevega kulturnega centra Šentjur na predavanje Iztoka Vrenčurja o pomenu Rifnika v prazgodovini.

Hrib Rifnik od nekdaj buri domišljijo - tako domačinov, kot arheološke stroke. Najstarejše najdbe, povezane s človekovo prisotnostjo na Rifniku, so datirane že v starejšo bakreno dobo (cca 4200 p. n. š). Zgostitev poselitve na vrhnjem platoju hriba domnevamo v mlajši bronasti dobi (cca 1200-800 p. n. š), kamor spadajo tudi številni žarni grobovi, ki so bili v preteklosti odkriti predvsem na južnem in zahodnem pobočju. V starejši železni dobi (cca 800-400 p. n. š) je rifniška naselbina doživela največji obseg, medregionalno pomembnost ter bila sedež oz. domovanje železnodobne sakralne aristokracije; pripadnik katere je bil pokopan v gomili Mlaker v Črnolici. V to obdobje umeščamo tudi ostaline štirinajstih odkritih prazgodovinskih hiš. Številne najdbe potrjujejo obljudenost tudi v času mlajše železne dobe (cca 400 p. n. š - 0). Odkritje treh kamnitih žrtvenikov, posvečenih božanstvu Akvoniju, kaže na to, da je v zgodnjem rimskem obdobju na vrhu Rifnika stalo manjše svetišče.

Vljudno vabljeni!

Vstop prost.