Osnove šole v občini Šentjur ter enote Vrtca Šentjur se tudi letos pridružujejo vseslovenski akciji Tradicionalni slovenski zajtrk. Jutri, 17. novembra, ob Dnevu slovenske hrane, bo župan mag. Marko Diaci zajtrkoval v vrtčevski enoti Hruševec.
Tradicionalni slovenski zajtrk so v šolah in vrtcih na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič izvedli v letu 2011, ko so otroci na krožnike dobili domači med, mleko, kruh in jabolka. Od takrat akcija ob podpori resornih ministrstev in ostalih inštitucij dobiva nove razsežnosti. Tudi šole v naši občini in Vrtec Šentjur se ob podpori lokalne skupnosti odlično odzivajo na vsakoletno pobudo, ter pripravijo številne aktivnosti, skozi katere mlade osveščajo o pomenu domače, blizu pridelane hrane. Tako vse enote Vrtca Šentjur že ves teden gostijo čebelarje, ki jih predstavljajo življenje čebel, delo v čebelnjakih in številne pozitivne učinke medu ter ostalih čebeljih proizvodov. Letos med otroke prihajajo tudi lokalni kmetje ter sadjarji. Tako šole kot vrtec pa na dnevne jedilnike ta teden uvrščajo živila, ki prihajajo iz bližnjih kmetij; predvsem kruh, mleko, sadje in zelenjavo. Otroci imajo s tem priložnost okusiti domačo pridelavo.
Občina Šentjur je v okviru letošnje akcije vsem osnovnim šolam za šolske knjižnice podarila knjigo Brez čebel ne bo življenja, avtorjev Petra Kozmusa, Boštjana Noča in Karoline Vrtačnik.
Vrhunec akcije se obeta jutri, v petek, 17. 11., ob Dnevu slovenske hrane, ko bo slovenski zajtrk na krožnikih vseh slovenskih šolarjev in vrtčevskih otrok. Ti bodo soustvarjali tudi največji slovenski pevski zbor, ko bodo istočasno po vsej državi prepevali Slakovega Čebelarja. Župan mag. Marko Diaci bo jutri ob 9. uri zajtrkoval z otroki v enoti vrtca v Hruševcu.
»Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati šolajočo mladino in vzporedno v določenem obsegu tudi širšo javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem ravnanju z emabalažo. Pomembno je tudi splošno ozaveščanje mladine o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti.« vir: http://tradicionalni-zajtrk.si/
