"Operacijo delno financira Evropska unija v okviru prednostne usmeritve "Regionalni razvojni programi" v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "RAZVOJ REGIJ"
KRATEK OPIS:
Do konca leta 2009 bo v skladu z izdelano projektno dokumentacijo izvedena prenova objektov na Zgornjem trgu v mestu Šentjur 1. faza:
Celotna vrednost predvidenih del znaša 613.000 EUR, za kar je zagotovljenih 434.500 EUR nepovratnih sredstev.
KONTAKTNA OSEBA:
Erika Kosi, tel. 03 747 13 38, erika.kosi[@]sentjur.si
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
http://www.svlr.gov.si/
Urejanje Zgornjega trga v mestu Šentjur - I. faza
Operacijo delno financira EU - ESRRNovinarska konferenca ob odprtju CURPPodpis pogodbe za urejanje Zgornjega trga
Zaradi uspešne prijave na prvi javni razpis Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi" v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 bo s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancirano tudi urejanje Zgornjega trga v Šentjurju. Celotna vrednost predvidenih del znaša 613.000 EUR, za kar je zagotovljenih 434.500 EUR nepovratnih sredstev.
Že lani je bila občina skupaj z RA Kozjansko uspešna na razpisu iz "Sosedskega programa Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006" Interreg III A, za ureditev prostorov podstrešja stavbe na Ipavčevi 17 za potrebe Centra za usposabljanje za razvoj podeželja z nazivom projekta "RAZVOJ ZA RAZVOJ – krepitev razvojnega potenciala človeških virov v skupnem čezmejnem prostoru". Za preureditev in opremo prostorov podstrešja je bilo pridobljenih 125.000 EUR nepovratnih sredstev. V letih 2007 do 2009 bo v skladu z izdelano projektno dokumentacijo izvedena I. faza prenove objektov v Zgornjem trgu in sicer na Ipavčevi 17 (Muzej Rifnik) ter Ipavčeve 26 in 27 (protokolarni objekt Ipavčeva hiša) z ureditvijo vrta in tlakovanih površin ter odseka Ipavčeve ulice, vključno z dovozi.
Pomembnejše aktivnosti na projektu:
Nedelja 21. junija 2009
Zaključena prva faza obnove Zgornjega trga
S prireditvijo na novem pokritem prizorišču ob protokolarnem objektu Ipavčevi hiši, se je svečano zaključila prva faza obnove Zgornjega trga v Šentjurju.
Petek 16. aprila 2008
Odprtje Centra za usposabljanje in razvoj podeželja
V Zgornjem trgu, je bilo v petek, 18. aprila, v prostorih Razvojne agencije Kozjansko slavnostno odprtje Centra za usposabljanje in razvoj podeželja in novinarska konferenca, na kateri so poleg vodstva občine in razvojne agencije bili prisotni tudi dr. Ivan Žagar, minister Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, mag. Bernarda Podlipnik, direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor in Andrej Beloglavec, namestnik vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Torek 15. januarja 2008
Podpis pogodb
V torek, dne 15. 1. 2008, je župan Občine Šentjur podpisal pogodbo z izbranim izvajalcem GIC GRADNJE d.o.o., Rogaška Slatina za Urejanje Zgornjega trga v mestu Šentjur – 1. faza. Izvajalec GIC Gradnje d.o.o. je bil izbran na osnovi javnega razpisa objavljenega na portalu javnih naročil Ministrstva za finance in Uradnega lista RS.
Ozadje projekta:
S finančno pomočjo Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine je Občina Šentjur že v letu 2005 v sodelovanju z arhitektom Markom Mušičem iz Ljubljane pripravila idejno zasnovo celostne ureditve Zgornjega trga v Šentjurju, s katero je dobila celovito podlago za nadaljnje urejanje starega mestnega jedra.
Zgornji trg Šentjurju je bil že v letu 1996 razglašen za naselbinski kulturni spomenik in je vpisan v zbirni register dediščine. Urbana dediščina predstavlja, kot sestavni del naše kulturne dediščine, pomembno kulturno in materialno vrednost, ki jo je potrebno ohraniti, ustrezno obnoviti in zaščititi pred nadaljnjim propadanjem.
Širše območje Šentjurja je bilo naseljeno že v prazgodovinski dobi. Na Rifniku so bili najdeni predmeti iz mlajše kamene dobe, kontinuiteta pa je podana z najdbami ilirskih grobov in keltskih novcev. Slovani so se naselili na našem območju konec 6. stoletja. V 11. in 12. stoletju so nastali okrog Šentjurja gradovi, od koder so vladali fevdalni gospodje Krških škofov ( grad na Lipici pri Rozaliji – Anderburg, Rifnik ). Šentjur je spadal neposredno pod Krškega škofa. Naselje se je razvilo četrt ure stran od Anderburga (Podgrada). Kraj se prvič omenja leta 1340, ko je bila zgrajena namesto stare požgane cerkve nova, ki je dala naselju tudi ime. Leta 1384 se Šentjur imenuje trg, vendar se je to nanašalo le na zgornji del naselbine (sedanji Zgornji trg). Spodnji del se leta 1381 omenja kot Dolenja vas.
Jedro naselja se je razvilo na vzpetini kot trg, z dokaj pravilno parcelacijo na pobočjih. Dominantno lego ima cerkev na skrajnem jugozahodnem pomolu, mimo katerega se cesta spušča v spodnji, nekdaj vaški del naselja.
Leta 1846 je bila zgrajena nova cesta proti Dramljam zunaj trga. Prestavitev tranzitnega prometa v tedanjih časih ter zgraditev železnice je nadaljnji razvoj Zgornjega trga prekinila.
Občina Šentjur je že v 90. letih prejšnjega stoletja pričela s postopki ponovne oživitve in urejanja Zgornjega trga. Tako je uredila muzej skladateljev Ipavcev, ki so zaznamovali Šentjur v 19. in v začetku 20. stoletja.
V letu 2003 pa je občina Šentjur pričela z obnovo stavbe v Ul. Skladateljev Ipavcev 17 na Zgornjem trgu z namenom ureditve muzeja "Zakladi Rifnika".Stavba predstavlja lep primer enovite trške arhitekture druge polovice 19. stoletja. Fasada odraža novohistorične stilne prvine z izrazitejšimi novoromanskimi elementi na strešnem zidcu. S svojo izrazito ambiciozno stavbno maso tvori pomembno prostorsko dominanto v osrednjem delu trškega prostora.
S projektom ureditve muzeja "Zakladi Rifnika" želi Občina Šentjur vzpostaviti muzej, v katerem bodo predstavljene pomembnejše muzejske zbirke z območja Šentjurja. Glavna zbirka, po kateri ima muzej tudi ime, je zbirka arheološkega najdišča Rifnik. V muzeju bo prostor tudi za zbirko "Šentjur skozi čas" in etnološko zbirko. Z ureditvijo muzeja "Zakladi Rifnika" želi Občina pripomoči k oživitvi Zgornjega trga ter hkrati izboljšati turistično ponudbo kraja.
S projektom Urejanje Zgornjega trga v mestu Šentjur – 1. faza se je Občina Šentjur v mesecu juniju 2007 prijavila na javni razpis "Regionalni razvojni programi" v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "RAZVOJ REGIJ" in pridobila 434.500,00 EUR nepovratnih EU sredstev.
Do konca leta 2009 bo v skladu z izdelano projektno dokumentacijo izvedena prenova objektov na Zgornjem trgu v mestu Šentjur 1. faza:
Osnovni namen investicije je celovita obnova starega trškega jedra mesta Šentjur, kjer so delovali znani skladatelji Ipavci, in sicer na podlagi Strokovne zasnove za celostno ureditev naselbinskega kulturnega spomenika Zgornji trg Šenjur in skladno z izhodišči Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Prenova starega mestnega jedra, ki je pomembna z vidika razvoja turizma, je opredeljena kot prioritetni projekt tudi v Dolgoročnem razvojnem programu Občine Šentjur, v Območnem razvojnem programu Obsotelja in Kozjanskega in Regijskem razvojnem programu Savinjske regije. V okviru projekta se bo pristopilo k prenovi in zunanji ureditvi okolice najpomembnejših objektov, s čimer se bodo zagotovile boljše možnosti za nadaljnji razvoj turistične ponudbe območja, ki do sedaj ni dovolj vključevalo tradicijo Ipavcev v svojo promocijo. Prispevala bo tudi k oživljanju mestnega jedra, preko kulturno-turističnih prireditev in novih delovnih mest, ki se bodo s tem ustvarjala. Izboljšalo se bo tudi podoba Zgornjega trga in s tem povečala njegova atraktivnost, tako za turiste kot tudi za lokalno prebivalstvo in stanovalce.
Zgornji trg predstavlja staro mestno jedro, ki so ga v zadnjih desetletjih prizadeli procesi izseljevanja prebivalcev in selitve različnih dejavnosti na nove lokacije v mestu Šentjur. Tako se je Zgornji trg praznil, obenem pa je začela propadati tudi arhitekturna kulturna dediščina. Občina Šentjur je v preteklih letih vložila velike napore in tudi finančna sredstva v obnovo Ipavčeve hiše, ki jo je uredila v muzej. Ipavci so namreč tisti, ki zagotavljajo prepoznavnost Šentjurja v slovenskem prostoru, obenem pa je na njihovi bogati glasbeni in narodnobuditeljski dejavnosti mogoče graditi podobo Šentjurja kot turistične destinacije s svojim posebnim čarom. V kolikor se to poveže še s Slomškom in drugo dediščino območja, se lahko ponudi turistu bogata doživetja.
Zavedajoč se pomena Zgornjega trga za Šentjur in širše območje ter Slovenijo je Občina Šentjur, na podlagi Izhodišč Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki so bila izdelana junija 1991, naročila izdelavo Strokovne zasnove za celostno ureditev naselbinskega kulturnega spomenika Zgornji trg Šentjur, ki jih je izdelal Atelje Marko Mušič. V tem okviru je bila izdelana idejna zasnova celovite ureditve Zgornjega trga, ki je prikazana tudi grafično v 14 zvezkih.
Celostna ureditev, skladno z izdelanimi idejnimi zasnovami Ateljeja Mušič in idejnimi izhodišči Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je zahteven in kompleksen proces, katerega izvajanja se je Občina Šentjur lotila po delih.
Tako je v preteklih letih uredila notranjost Ipavčeve hiše v muzej, ki služi tudi manjšim protokolarnim in kulturnim prireditvam, turisti pa si lahko v njem ogledajo in spoznajo dediščino Ipavcev.
V letu 2006 je Občina Šentjur v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem iz Celja uredila tudi Muzej Rifnik, v katerem je na ogled zbirka iz bogatega najdbišča na Rifnku, v njem pa so tudi prostori TIC-a.
V Zgornjem trgu je aktivno tudi Društvo prebivalcev Zgornjega trga, ki organizira tudi prireditve, obenem pa se nekatere manjše prireditve odvijajo na vrtu Ipavčeve hiše. Žal pa manjka primernejši prireditveni prostor, ki bi omogočil večjo ponudbo različnih prireditev v Zgornjem trgu in s tem tudi zagotavljal večji obisk in živost Zgornjega trga. Potrebno bo urediti tudi dodatna javna parkirna mesta, saj jih primanjkuje. Tudi največja tradicionalna prireditev, Jurjevanje, popestri dogajanje v Zgornjem trgu, čeprav se mora večji del prireditve zaradi pomanjkanja prireditvenih prostorov v Zgornjem trgu, odvijati drugje.
Praznjenje Zgornjega trga je pripeljalo tudi do opuščanja gostinske dejavnosti v Zgornjem trgu, kar še dodatno siromaši ponudbo.
V okviru projekta, ki je del širšega in celostno zastavljenega procesa revitalizacije starega jedra, se bo pristopilo k prenovi in zunanji ureditvi okolice najpomembnejših objektov, s čimer se bodo zagotovile boljše možnosti za nadaljnji razvoj turistične ponudbe Zgornjega trga in širšega območja, ki do sedaj ni dovolj vključevalo tradicijo Ipavcev v svojo promocijo. Prispevala bo tudi k oživljanju mestnega jedra, preko kulturno-turističnih prireditev in novih delovnih mest, ki se bodo s tem ustvarjala. Izboljšalo se bo tudi podoba Zgornjega trga in s tem povečala njegova atraktivnost, tako za turiste kot tudi za lokalno prebivalstvo in stanovalce.
