O projektu Zdrava mesta

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki pri Združenih narodih skrbi za zdravstveno in socialno varnost človeštva, že dolgo opozarja na zastoje v zdravstveni in socialni oskrbi prebivalstva. Te potrebe po svetu rastejo hitreje kot materialna in strokovna pripravljenost za njihovo zadovoljitev. Leta 1984 so članice SZO sprejele strategijo "Zdravje za vse", katere temeljna načela so:

• zmanjševanje razlik v obravnavi posameznikov in posameznih skupin prebivalstva;
• skrb za boljše zdravje in večjo kakovost življenja s preusmeritvijo pozornosti od zdravljenja bolezni k skrbi za zdravje;
• spodbujati aktivno sodelovanje javnosti v procesu doseganja ciljev "Zdravja za vse", kar je mogoče doseči le z intenzivnim obveščanjem, spodbujanjem in vključevanjem prebivalstva v vse družbene dejavnosti;
• razvijati sodelovanje na različnih področjih, saj zdravje prebivalstva ni stvar zdravstva, ki se ukvarja zlasti z boleznimi, temveč predvsem drugih področij;
• razvijati sistem osnovne zdravstvene oskrbe, kar pomeni zadovoljevati najosnovnejše potrebe prebivalstva in s tem preprečevati pozne posledice;
• sodelovati in združevati se na mednarodni ravni s ciljem izmenjave informacij in izkušenj.

Druga pomembna prelomnica v obstoju projekta Zdrava mesta je sprejem Ottawske listine leta 1986, ki je natančneje opredelila promocijo zdravja. Doživela je izreden odmev po vsem svetu. Je osnova za oblikovanje državne in regionalne politike promocije zdravja, pa tudi za razvoj projektov in raziskovalnih programov ter izobraževanje in usposabljanje na tem področju. Osnovni elementi, ki predstavljajo strateški okvir te listine so:

• pospeševanje zdravju naklonjene javne politike,
• prizadevanje za zdravo okolje,
• večje sodelovanje javnosti,
• izboljšanje sposobnosti posameznika,
• preusmeritev zdravstvenih služb.

Zdrava mesta so dolgoročen mednarodni projekt, ki je zaživel leta 1986 v Lizboni, pod okriljem Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) za Evropo, kot skupni projekt Sektorja za pospeševanje zdravja in Sektorja za varstvo okolja. Je primer uveljavljanja načel strategije "Zdravje za vse" in promocije zdravstva v mestnem okolju, kot jo določa Ottawska listina. Do danes je prerasel v mednarodno gibanje, saj je v 3 mednarodnih in 30 nacionalnih mrežah povezanih že preko 1000 mest. Med njimi je 46 projektnih mest, ki zagotavljajo svež pretok informacij in idej, potrebnih za uresničevanje projekta. Iz rasti in vizije svetovne mreže zdravih mest, je razvidna prava vrednost projekta.

Projekt si prizadeva, da bi vsako mesto vodilo zdravo javno politiko. Slednja se izraža v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov meščanov za boljše življenje v mestu. Zdrava mesta so zavest o pomembnosti varovanja zdravja. Zdravje ni le to, da nismo bolni, je stanje celotnega fizičnega, duševnega in socialnega dobrega počutja. Nastaja tam, kjer živimo, delamo in se ljubimo. Je dobro mnenje o sebi, o svojem okolju in o svojem mestu. Projekt izhaja iz načela, da zdravstveno osveščeni prebivalci in širša družbena skupnost prevzemajo večjo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja nasploh, zlasti v mestnem okolju. Na kakovost življenja vplivajo številni dejavniki, kot na primer: človekove pravice in svoboščine ter možnosti za njihovo uresničevanje (brezposelnost, življenjski standard), delovne in bivalne razmere, družbene neenakosti, revščina, izraba prostega časa, družinska sreča, mir, zdrava prehrana, odsotnost kajenja, urejeno okolje in drugo.

na vrh

Cilji projekta

Glavni cilj projekta "Zdrava mesta" je, da postane zdravje izrazita skrb vseh, tako upravnih organov, kot javnega in zasebnega sektorja, torej vseh, ki kakorkoli vplivajo na zdravje posameznika in s tem družbe kot celote. Poseben poudarek je namenjen načinu življenja in izboljšanju človekovega okolja. Omenjene strukture naj bi si prizadevale ustvariti takšne razmere, ki bodo omogočile oblikovanje zdravju naravnane javne politike, ki bo zagotavljala:

• varne in čiste življenjske razmere visoke kakovosti, vključno s kakovostjo bivanja;
• uravnotežen in stabilen ekosistem;
• medsebojno podpirajočo se skupnost in sosedstvo;
• visoko stopnjo vključevanja občanov v načrtovanje in odločanje, ki lahko vplivajo na zdravje;
• zadovoljevanje osnovnih potreb glede oskrbe z vodo, prehrano, bivališčem, delom in varnostjo za vse občane;
• enakost možnosti za vse občane pri dostopu do spoznanj, izkušenj in storitev, ki se nanašajo na zdravje;
• življenjsko in okoljevarstveno usmerjeno mestno načrtovanje in gospodarjenje;
• široko razumevanje do lastne kulturne preteklosti in do drugih etničnih skupin med mestnim prebivalstvom;
• mestno strukturo in upravo, ki upošteva lastne značilnosti različnih mestnih predelov in jih trajno vzdržuje;
• zdravstvene ustanove in zdravstveno varstvo na visoki ravni za vse občane;
• enakost možnosti vseh občanov za najvišjo možno stopnjo zdravja in dobrega počutja;

na vrh

Temeljna načela projekta

Temeljna načela projekta Zdrava mesta so:

• Opredelitev za zdravje. Upoštevajo se povezave med dejavniki fizikalnega, duševnega, socialnega in duhovnega okolja. Poseben poudarek je namenjen promociji zdravja in preventivni dejavnosti, saj lahko višjo stopnjo zdravja dosežemo le ob aktivnem sodelovanju posameznikov in skupin v mestu.
• Politično odločanje v zvezi z bivanjem, okoljem, izobraževanjem, socialno dejavnostjo imajo velik vpliv na stopnjo zdravja v mestih. Preko projekta Zdrava mesta je mogoče vplivati na odločitve, ki omogočajo boljše zdravje prebivalstva v prihodnosti.
• Delovanje na različnih področjih javnega življenja lahko pomembno vpliva na zdravje prebivalstva. Potrebno je ustvarjati nove organizacijske strukture in povezave, ki omogočajo sodelovanje med različnimi področji.
• Sodelovanje javnosti. Ljudje lahko pomembno vplivajo na raven zdravja, tako z izbiro načina življenja, kot tudi preko uporabe zdravstvenih služb in aktivnega delovanja v okviru posameznih programov, ki so namenjeni pospeševanju zdravja ali preprečevanju bolezni. Projekt aktivno podpira prizadevanja posameznikov in skupin ter jih vzpodbuja k aktivnemu sodelovanju pri spremembi razmer, ki negativno vplivajo na zdravje. Brez sodelovanja javnosti so projekti mrtvi.
• Inovacije. Projekt Zdrava mesta ni toga organizacijska struktura, temveč izredno odprto gibanje, ki spodbuja različne pristope za uveljavljanje promocije zdravja.
• Oblikovanje zdravju naklonjene politike. Vse dejavnosti projekta so usmerjene k oblikovanju zdravju naklonjene javne politike, ki v sklepni fazi zagotavlja višjo raven zdravja, fizične, duševne in socialne blaginje prebivalstva, s tem pa višjo raven kakovosti življenja.
• Skrb za večjo kakovost življenja vseh zajema skrb za starejše občane, vključevanje invalidov v socialno okolje, odpravljanje arhitektonskih in komunikacijskih ovir za ljudi s posebnimi potrebami in druge dejavnosti, povezane s tem področjem.

na vrh

Slovenska mreža Zdravih mest

Model Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in njen program smo sprejeli tudi v Sloveniji, ko je leta 1994 Regionalni urad SZO v Kopenhagnu sprejel Maribor - zdravo mesto v redno članstvo evropske mreže Zdravih mest, kot eno izmed 35 projektnih mest SZO in koordinatorja Slovenske mreže Zdravih mest. Slednja je istega leta postala soustanoviteljica EURONET združenja evropskih nacionalnih mrež, projektov Zdravih mest. Leta 1997 so v Mariboru začeli z organizacijskimi pripravami na ustanovitev Subregionalnega urada SZO za izvajanje projekta Zdravih mest osrednje in jugovzhodne Evrope.

V Slovenski mreži Zdravih mest so redno včlanjeni: Maribor - kot projektno mesto, Celje, Ljubljana, Ptuj, Nova Gorica, Novo Mesto, Rogaška Slatina inTrebnje. Pridruženi člani so: Cerknica, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Koper, Kranj, Logatec, Mengeš, Murska Sobota, Ormož, Piran, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šentjur in Velenje.

Cilji slovenske mreže zdravih mest so naslednji:

• združevanje in povezovanje vseh fizičnih in pravnih oseb, ki se navdušujejo za uresničevanje in izvajanje načel projekta "Zdrava mesta";
• združevanje in povezovanje vseh, ki se navdušujejo za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja v mestih;
• spremljanje in analiziranje izvajanja projekta Zdrava mesta v Republiki Sloveniji;
• nudenje strokovne pomoči članom nacionalne mreže pri pripravi in izvedbi programov Zdravih mest;
• usklajevanje delovanja programov nacionalne mreže;
• zbiranje informacij o delovanju projektov "Zdravih mest" v Sloveniji in posredovanje teh informacij SZO;
• organizacija družabnih in strokovnih srečanj;
• zbiranje in posredovanje informacij za potrebe nacionalne mreže;
• organizacija skupnih znanstvenih, strokovnih in razvojnih projektov;
• izdajateljska dejavnost, namenjena osveščanju projektnih in programskih svetov ter najširše javnosti o gibanju "Zdrava mesta";
• druge dejavnosti, ki imajo za cilj izpolnjevanje določil dokumentov SZO in njenega Evropskega urada ter vseh drugih dokumentov mednarodne skupnosti, ki si v najširšem pomenu prizadevajo k uresničevanju širjenja ideje izboljšanja človekovega zdravja in dviga kakovosti življenja.

na vrh

Kazalo

Nagovor župana mag. Štefana Tisla

Nagovor koordinatorja projekta Zdravo mesto Florjana Cveta Erjavca

Nagovor predsednice LAS Milene Senica Verbič, dr. med.

Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti

Teden zdravega mesta in LAS 2008

Teden zdravega mesta in LAS 2009

Teden zdravega mesta in LAS 2010

Spletna navodila za okolju prijazno vožnjo, dom, šolo, pisarno

Seznam dokumentov

Pripete datoteke

• Predstavitev projekta (pdf / 266 kb)
• Poročilo o delu 2007-2008 (pdf / 36 kb)