Zadnje novice

usklajevanje dela ustanov, organizacij, strokovnjakov z različnih področij, posameznikov ter interesnih skupin pri preprečevanju zasvojenosti v občini,
priprava, izvajanje in vrednotenje planov in akcijskih načrtov na področju preprečevanja zasvojenosti,
priprava in izvedba raziskav oziroma analiz stanja glede uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti,
razvoj, izvajanje, spremljanje in vrednotenje programov s področja preventive, zmanjševanja škode zaradi uporabe drog, zdravljenja in socialne obravnave,
sodelovanje z organi pregona pri preprečevanju ponudbe drog,
informiranje in ozaveščanje lokalnega prebivalstva o problematiki drog in zasvojenosti,
povezovanje z drugimi lokalnimi akcijskimi skupinami v Sloveniji,
druge naloge na področju preprečevanja zasvojenosti, ki so v skladu z operativnim planom dela.

Las šteje 12 članov oz. članic ter 2 zunanji sodelavki, in sicer :

Milena Senica Verbič,dr. med.,predsednica
Judita Methans Šarlah, Občina Šentjur, namestnica predsednice
Alenka Švegler, Center za socialno delo Šentjur, članica
Katja Valenčak, Šolski center Šentjur, član
Marko Tuhtar, Mladinski svet Šentjur, član
Tanja Gobec, Zavod ETNO-EKO, član
Stanka Tanšek, Osnovna šola Planina pri Sevnici, članica
Lara Žmaher, Razvojna agencija Kozjansko, članica
Jelka Godec, Ljudska univerza Šentjur, članica
Slavko Slejko, OZRK Šentjur, član
Sabina Žogan, Zdravstveni dom Šentjur, članica
Smilja Vončina, Občina Šentjur, članica

ter

Nuša Konec Juričič, Zavod za zdravstveno varstvo Celje,
Veronika Jazbec, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Celje.

V okviru Lokalno akcijske skupine (LAS) objavljamo naslove ustanov na katerih lahko pridobite dodatne informacije o virih pomoči za preprečevanje zasvojenosti v Občini Šentjur.

LAS Občine Šentjur
Mestni trg 10, Šentjur

Kontaktna oseba: Andreja Tisel
Telefon: 747 13 62
e-pošta: sentjur.ozrk[@]rks.si

Center za socialno delo Šentjur
Dušana Kvedra 11, Šentjur
Skupina za zdrav način življenja
Kontaktna oseba: Alenka Švegler
Telefon: 746 25 26
e- pošta: alenka.svegler[@]gov.si

Zdravstveni dom Šentjur
Leona Dobrotinška 3 B, Šentjur
Telefon: 746 24 00
e-pošta: zd.sentjur[@]siol.net

Območno združenje Rdečega križa Šentjur
Mestni trg 5, Šentjur
Svetovanje ljudem v stiski

Telefon: 747 13 62
e-pošta: svetovanje_sentjur[@]yahoo.com

Ljudska univerza Šentjur
Mestni trg 5, Šentjur
Šola za starše

Telefon: 747 16 70
e-pošta: lusentjur[@]siol.net

Mladinski svet Šentjur
Mestni trg 2, Šentjur

Kontaktna oseba: Marko Tuhtar
Telefon: 041 984 222
e-pošta: tuhtar[@]gmail.com

Policijska postaja Šentjur
Dušana Kvedra 10, Šentjur

Telefon: 746 41 50
e-pošta: pp_sentjur.puce[@]policija.si

na vrh

Spodnja vsebina je povzeta po gradivu, ki ga je pripravil Matej Košir, višji svetovalec, Ministrstvo za zdravje, Urad za droge, 2004

Kaj je pravzaprav LAS (opredelitev pojmov)?

LAS je pretežno definiran kot strokovno posvetovalno telo župana/županje in/ali mestnega/občinskega sveta. Pomembno je, da ima LAS samostojno proračunsko postavko v občinskem/mestnem proračunu.

Članstvo LAS naj bi bilo sestavljeno iz predstavnikov občine, vrtcev, šol, staršev, mladih, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, policije, sodišča, nevladnih organizacij (zlasti mladinskih centrov ali klubov ter športnih in kulturnih društev), verskih skupnosti, medijev idr. Članstvo v LAS naj bi bilo praviloma odprto za vse zainteresirane občane in občanke, ki želijo delovati na tem področju v dobrobit lokalne skupnosti.

Temeljni cilji pri delu LAS naj bi bili zlasti:

povezovanje različnih akterjev na lokalni ravni;
priprava in izvedba raziskave oziroma analize stanja;
razvoj preventivnih programov (npr. izobraževalni programi v obliki predavanj in delavnic, spodbujanje prostočasnih dejavnosti, zagotavljanje celovite skrbi za mlade, zlasti zaščita zdrave populacije ipd.);
razvoj programov zmanjševanja škodljivih posledic rabe in zlorabe drog;
razvoj reintegracijskih in resocializacijskih programov itd.

Ciljne skupine pri delu LAS so zlasti starši, učitelji/učiteljice, vzgojitelji/vzgojiteljice, otroci in mladostniki, uporabniki drog, širša javnost, vsi, ki se ukvarjajo z mladimi itd.

Glavne aktivnosti oziroma naloge LAS naj bi bile zlasti izvedba različnih predavanj in delavnic za posamezne ciljne skupine, spodbujanje in zagotavljanje prostočasnih dejavnosti in varnih prostorov za mlade, izvajanje programov reintegracije in resocializacije uporabnikov drog v lokalno okolje, povezovanje in usklajevanje aktivnosti različnih akterjev na lokalni ravni, evalvacija programov/projektov, ozaveščanje in informiranje lokalnega prebivalstva, priprava in izvedba raziskav oziroma analiz stanja v lokalnem okolju itd.

na vrh

Koordinacija na področju preprečevanja zasvojenosti na lokalni ravni v EU in svetu

Deklaracija o smernicah na področju zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki je bila sprejeta na izrednem zasedanju Generalne skupščine OZN leta 1998, predvideva tudi spodbujanje aktivnega in usklajenega sodelovanja posameznikov na lokalni ravni ("community capacity building"). OZN ugotavlja, da je udeležba širše skupnosti in partnerski pristop ključnega pomena za natančno oceno problemov, identifikacijo rešitev ter pripravo in izvedbo ustreznih politik na področju preprečevanja zasvojenosti (CND, 2004).

Tak pristop mora biti multidisciplinaren in mora vključevati koordinacijo in sodelovanje med ustanovami, kot so npr. zdravstvene in socialne službe ter policijo in sodstvo. Priporočljivo pa je, da so v koordinacijo vključene tudi šole, lokalne nevladne organizacije, verske organizacije, lokalni mediji, mala in srednja podjetja, in različni posamezniki, kot so npr. uporabniki drog, starši, študenti idr.

Lokalne aktivnosti na splošno vključujejo intervencije, katerih namen je zlasti zmanjševanje uporabe drog v lokalni skupnosti (občini), zmanjševanje škode zaradi uporabe drog za posameznike in njihovo okolje ter zmanjševanje kriminalitete, povezane z drogami. Vlade lahko podprejo tovrstne aktivnosti na različne načine, zlasti pa z vključitvijo skupnosti v razvoj politike in programov na področju drog.

V skupnost usmerjeni programi lahko pomembno prispevajo k preprečevanju in zmanjševanju uporabe drog in zasvojenosti, izboljšanju zdravstvenega stanja zasvojencev, izboljšanju blaginje lokalnih prebivalcev in socialne povezanosti (kohezivnosti) znotraj lokalne skupnosti, ki je obremenjena s problematiko drog. Ti programi lahko na ravni lokalne skupnosti prispevajo tudi k preprečevanju in zmanjševanju kršitev javnega reda in miru in kriminalitete, povezane z drogami. Ozaveščanje in aktiviranje lokalne skupnosti lahko dolgoročno zagotovi podporo strategijam na področju zmanjševanja povpraševanja po drogah.

Tudi Evropska unija oziroma EMCDDA (Evropski opazovalni center za droge in zasvojenost) vse več pozornosti usmerjata k spodbujanju in proučevanju koordinacije na regionalni in lokalni ravni (t. i. vertikalna koordinacija na področju drog). Gre za koordinacijo med državnimi ustanovami (npr. vlado) na eni strani ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi oziroma ustanovami na drugi strani. Politika na področju drog, zlasti pa njen javnozdravstveni del, je povsod praviloma decentralizirana na raven regije in/ali lokalne skupnosti. Zagotavljanje vertikalne ("navpične") koordinacije je torej ključnega pomena za uspeh katerekoli nacionalne strategije na področju drog in njeno učinkovito izvajanje. Tovrstna koordinacija je zlasti dobro razvita v Veliki Britaniji ("Drug Action Teams - DATs"), na Irskem ("Local/regional drugs task forces"), v Franciji ("Departmental agreements on aims - CdO"), učinkovite lokalne koordinacije pa obstajajo tudi v Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu in Španiji ter seveda v Sloveniji (lokalne akcijske skupine - LAS) (EMCDDA, 2004).

na vrh

Zgodovina razvoja LAS v Sloveniji

Po letu 1990 je v Sloveniji zelo narasla uporaba in zloraba prepovedanih drog, kar je prineslo določene spremljajoče probleme, kot so npr. kriminaliteta med mladimi, večja ponudbo in dostopnost prepovedanih drog, povečanje smrtnih primerov zaradi prekomernih odmerkov, več iskanja pomoči pri strokovnjakih zaradi zasvojenosti ipd.. Tega pojava so se najprej zavedli na Obali in Primorskem. Strokovnjaki iz različnih področij so začeli prepoznavati potrebo in moč medsebojnega povezovanja in multidisciplinarnega pristopa kot edinega učinkovitega pristopa za preprečevanje in zdravljenje zasvojenosti. Tudi mednarodne izkušnje kažejo, da je tak pristop najbolj učinkovit (Glušič, 2001).

na vrh

Trenutno stanje LAS (analiza)

Leta 2003 je bila narejena prva analiza obstoječih (32) LAS, pri kateri je bilo ugotovljeno, da je bilo do leta 2003 19 LAS ustanovljenih kot posvetovalnih teles županov/županj ali mestnih/občinskih svetov, 8 LAS je delovalo v sklopu društev, študentskih klubov in mladinskih centrov, 1 LAS deluje v sklopu Zavoda za zdravstveno varstvo Celje itd. Samo en LAS v Sloveniji je ustanovljen kot profesionalni občinski organ, in sicer je to že omenjeni Urad za preprečevanje zasvojenosti v Mestni občini Ljubljana. Skupni problemi vseh LAS so bili zlasti uporaba oziroma zloraba alkohola in prepovedanih drog, pogosto pa tudi motnje hranjenja in samomori. Med področji dela v LAS je najbolj izstopalo preventivno delo (28 LAS oziroma 87,5 % vseh LAS), manj pa ostala področja dela, kot so npr. socialna rehabilitacija in delovna integracija (5 LAS), zmanjševanje škode (4 LAS) in abstinenčni programi (4 LAS). Svoje delo je (o)vrednotilo (evalviralo) zgolj 7 LAS, pa še v teh primerih je šlo večinoma za interno vrednotenje (evalvacijo) (Curk, 2004).

Splošna dejstva, povezana s trenutnim stanjem LAS:

LAS so relativno enakomerno razporejeni po vsej Sloveniji in so prisotni v vseh regijah. Ne glede na skromno število v primerjavi s številom občin pokrivajo kar velik del teritorija in prebivalstva Republike Slovenije. Po številu LAS izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, ki pa sta tudi po velikosti in številu prebivalcev med največjimi. Koroško regijo v celoti pokriva regijska akcijska skupina (RAS). Večina LAS ima do 15 članov in članic. LAS v veliki večini pokrivajo območje ene občine (občinski LAS), v nekaterih (3) primerih pa tudi več občin ali celotno regijo (Medobčinski LAS Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, LAS Cerknica, Loška dolina in Bloke ter Regionalna akcijska skupina za Koroško). Približno 2/3 LAS ima status posvetovalnega telesa župana/županje ali mestnega/občinskega sveta, ostali LAS pa delujejo v sklopu javnih zavodov ali nevladnih organizacij (npr. društev, mladinskih centrov ipd.).
Delo LAS je usmerjeno pretežno v preventivo (vsi LAS), zmanjševanje škodljivih posledic zaradi uporabe drog (večina LAS), manj pa so v LAS prisotna področja, kot so npr. zdravljenje, socialna reintegracija in zmanjševanje ponudbe drog. Večina LAS se usmerja v preprečevanje uporabe vseh (dovoljenih in prepovedanih) drog, nekateri LAS pa se (vendar zelo redko) usmerjajo zgolj v preprečevanje uporabe in zlorabe alkohola, kanabisa in morda še tobaka. Med aktivnostmi, ki jih LAS najpogosteje izvajajo, so zlasti izdajanje brošur in letakov ter predavanja in delavnice, kar nekaj LAS pa izdaja tudi posterje oziroma plakate, interna glasila, pripravlja seminarje, konference idr.
Ciljne skupine LAS so zlasti osnovnošolci, dijaki, študenti ter starši in družine, manj pa druge skupine, kot so npr. nešolajoča mladina, predšolski otroci, odrasli, splošna populacija in druge rizične oziroma ranljive skupine lokalnega prebivalstva. Glede na uporabo drog LAS največ pozornosti pri svojem delu posvečajo neuporabnikom drog (torej zdravi populaciji) in eksperimentalnim (občasnim) uporabnikom drog, manj pa uporabnikom drog, odvisnikom, nekdanjim uporabnikom drog ter drugim osebam z zdravstvenimi problemi, povezanimi z drogami. Strateške ciljne skupine oziroma dejavniki sprememb, na katere se usmerjajo aktivnosti LAS, so zlasti učitelji in vzgojitelji, starši in družina, zdravstveni in socialni delavci, nevladne / prostovoljne organizacije, policisti, psihologi, manj pa drugi strokovnjaki, nekdanji in aktualni uporabniki drog, skupine za (samo)pomoč idr.
Vrednotenje (evalvacijo) izvaja manj kot polovica LAS, pa še to gre v veliki večini za notranje vrednotenje (vodstvo ali člani/članice LAS). Pri vrednotenju aktivnosti uporabljajo relativno malo evalvacijskih inštrumentov, in sicer so to v večini anketni vprašalniki in poročila o izvedbi aktivnosti.
Večinoma LAS (so)financirajo občine, ki so v približno 2/3 LAS celo edini (100 %) financerji. Zelo malo LAS se sofinancira prek razpisov ministrstev, kar je posledica neformalnega statusa (LAS večinoma nimajo pravnega statusa in svojega poslovnega računa). Tudi ostali možni finančni viri (regijski organi, gospodarstvo, EU idr.) so zelo skromno izkoriščeni za potrebe LAS.

na vrh

Nacionalni program in smernice za razvoj LAS v prihodnjih letih

Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009, ki je bila sprejeta februarja 2004, pomembno vlogo namenja tudi lokalnim akcijskim skupinam (LAS) in razvoju modela celovitega skupnostnega medsektorskega sodelovanja na lokalni ravni.

Smernice za delovanje LAS v naslednjem obdobju, ki izhajajo iz nacionalnega programa so zlasti sledeče:

Enotna izhodišča za oblikovanje in vrednotenje preventivnih programov
Usklajenost zdravstvenih programov s socialno obravnavo
Evalvacije vseh programov
Dodatna finančna sredstva:
Vzpostavljanje mreže LAS na državni, pokrajinski in občinski ravni
Pravno formalni okvir za delovanje LAS

na vrh

Akcijski načrt za delo LAS v prihodnje

Delovanje LAS temelji na akcijskem načrtu, kjer je poleg metode dela opredeljena tudi vsebina dela, ki se kaže v:

dejavnostih za realizacijo ciljev (npr. delo z mladimi in za mlade, vključevanje staršev, omejevanje odklonskosti itd.);
indikatorjih (sklep o ustanovitvi LAS, izdelava analize stanja ali ocena stanja v lokalnem okolju in iz tega izhajajoči ukrepi);
potrebnih materialnih in finančnih sredstvih;
časovni opredelitvi dejavnosti;
odgovornih nosilcih dejavnosti.

na vrh

Sklepi

Med pomembnejšimi sklepi tega dokumenta lahko izluščimo nekatere zelo pomembne cilje vizije razvoja LAS v Sloveniji v naslednjih nekaj letih, in sicer so to:

nadaljnja širitev mreže LAS z ustanavljanjem novih in krepitvijo obstoječih LAS;
vzpostavitev enotnega modela LAS za vso Slovenijo v skladu s smernicami za delovanje LAS, ki so zapisane v Resoluciji o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009;
vključitev LAS v zakonodajo o lokalni samoupravi in/ali pokrajinah (ureditev enotnega pravnega statusa za vse LAS, npr. obvezna naloga občin in/ali pokrajin);
vzpostavitev učinkovitega sistema t. i. vertikalne koordinacije (država - regije - občine);
profesionalizacija dela v LAS na regijski, medobčinski ali celo lokalni ravni (profesionalni regijski, medobčinski oziroma lokalni koordinatorji LAS);
ustanovitev Združenja LAS Slovenije (vzpostavitev horizontalne koordinacije med LAS);
vzpostavitev sistema vrednotenja (evalvacije) dejavnosti LAS;
• zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za delovanje LAS na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;
vzpostavitev sistema permanentnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja članov in članic LAS;
vzpostavitev učinkovitega informacijskega sistema med LAS in navzven (npr. redno obveščanje, enoten sistem zbiranja podatkov, redno poročanje pristojnim ustanovam itd.);
vzpostavitev skupnih projektov LAS na regijski ravni, zlasti na področjih preventive, medijskih kampanj in socialne reintegracije;
povezovanje LAS s sorodnimi programi na evropski ravni in širše itd.

na vrh

Viri

Coordination of drug policy in the European Union 2000-2004 (2004). Contribution to the evaluation of the EU action plan on drugs (2000-2004). EMCDDA - "Strategies and Impact" Programme. Lisbon.

Community capacity building (2004). Tackling illicit drug problems at the community level. Commission on Narcotic Drugs (48th session). Intersessional Working Group on Thematic Debate (1st meeting). Vienna.

Curk, Alenka (2004). Predstavitev lokalnih akcijskih skupin (LAS) danes in v prihodnosti (prispevek na 2. seminarju LAS Grosuplje). Lokalna akcija v akciji! 2. tematska številka LAS Grosuplje. Grosuplje.

Glušič, Nada (2000). Delovanje lokalnih akcijskih skupin v Sloveniji. Zbornik 3. konference lokalnih akcijskih skupin (LAS). Škofja Loka (17.11.2000).

Košir, Matej (2004) (ur.). 7. nacionalna konferenca LAS (končno poročilo). Novo mesto.

Prašnikar, Astrid (2002). Izvajanje politike do drog kot naloge občin. Zbornik 4. konference lokalnih akcijskih skupin (LAS). Celje (19. november 2001).

Resolucija o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009 (ReNPPD). Uradni list RS, št. 28/2004).

na vrh

Kazalo

Nagovor predsednice LAS Milene Senica Verbič, dr. med.

Projekt Zdravo mesto

Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti

Teden zdravega mesta in LAS 2008

Teden zdravega mesta in LAS 2009

Teden zdravega mesta in LAS 2010

Teden zdravega mesta in LAS 2011

Spletna navodila za okolju prijazno vožnjo, dom, šolo, pisarno

Lokacije avtomatskih zunanjih defibrilatorjev