Obdobje po drugi svetovni vojni

Leta 1945 je na območju današnje občine Šentjur nastala vrsta Krajevnih narodnoosvobodilnih odborov (KNOO), kot organov ljudske oblasti. Tako so 15. avgusta 1945 izvolili naslednje KNOO: Blagovna, Dobje, Dramlje, Grobelno, Hotunje, Kalobje, Loke, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Prevorje, Rifnik, Slivnica pri Celju, Sv. Jurij pri Celju, Sv. Primož, Sv. Vid pri Planini, Visoče, Voglajna, Vrbno, in Žusem. Ti so se oktobra 1945 preimenovali v Krajevne narodne odbore (KNO), po uveljavitvi zakona o ljudskih odborih leta 1946 pa v Krajevne ljudske odbore (KLO).

Pri KLO so bili ustanovljeni odseki: finančni odsek, odsek za narodno imetje, odsek za kmetijstvo, odsek za zdravstvo in prosveto, odsek za trgovino in preskrbo, odsek za socialno skrbstvo in odsek za gozdarstvo, ki so jih vodili izvoljeni odborniki. Poleg njih so že leta 1945 ustanovili posebne komisije med katerimi so izstopale stanovanjska komisija, komisija za preprečevanje špekulacij, kontrolna komisija in odkupna komisija. Volitve odbornikov v KLO so potekale vsaki dve leti do leta 1952, ko so bili KLO ukinjeni in vzpostavljeni občinski ljudski odbori (ObLO).

Zakon o razdelitvi LR Slovenije na mesta, okraje in občine (Ur. l.. LR Slovenije, št 11/1952), ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije aprila 1952 je uvedel nove večje upravno-teritorialne enote - občine. Na podlagi tega zakona so na območju današnje občine Šentjur pr Celju nastale občine Dramlje, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Slivnica pri Celju, Šentjur pri Celju (do leta 1952 se je kraj imenoval Sv. Jurij pri Celju) in Žusem. Pomembne teritorialne spremembe so občino doletele leta 1955, ko je prišlo na podlagi Zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji (Ur.l. LR Slovenije, št. 24/1955) do združitve občin Dramlje, Ponikva, Slivnica, Šentjur pri Celju in Žusem v novo občino Šentjur pri Celju. Novi občini ni bila pridružena Planina pri Sevnici, ki so jo priključili občini Šentjur pri Celju leta 1957 na podlagi Zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji (Ur. L. LR Slovenije, št. 25/1957).

Po tej zakonski zaokrožitvi je občina Šentjur pri Celju obsegala naslednja naselja: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Brezje pri Dobjem, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobje pri Planini, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Dobjem, Gorica pri Slivnici, Grobelno (del), Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec. Javorje, Jazbine, Jazbin vrh, Jelce, Jezerce pri Dobjem, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Laziše, Loka pri Žusmu, Loke pri Planini, Lokarje, Lopaca, Lutrje, Marija Dobje, Nova vas pod Rifnikom, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinska vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgorje pod Resevno, Podgrad, Podlešje, Podpeč pod Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podlog pod Bohorjem, Podvine, Ponikva pri Grobelnem, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Presečno, Proseniško, Rakitovec, Ravno, Razbor, Repno, Repuš, Rifnik, Sele, Slatina pri Dobjem, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straška gorca, Straža na gori, Suho, Svetelka, Šedina, Šentjur pri Celju, Šentvid pri Planini, Šibenik, Škarnice, Tajhte, Tratna pri Grobelnem, Tratna ob Voglajni, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Večje brdo, Vejice, Vezovje, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Voduce, Vodule, Voglajna, Vodruž, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Završe pri Dobjem, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar.

na začetek