
Občina Šentjur
Mestni trg 10
3230 Šentjur
(03) 747 13 10
Uradne ure:
ponedeljek:
8h - 12h in 13h -15h
torek:
8h - 12h in 13h -15h
sreda:
8h - 12h in 13h -17h
četrtek:
ni uradnih ur
petek in pred državnim praznikom:
8h - 13h
Čas med leti 1952 do 1955 je predstavljal obdobje uveljavljanja t.i. ”komunalnega sistema” v občini. Organizacijo občinske oblasti je določal Zakon o občinskih odborih, ki je bil sprejet leta 1952. Zakon je občino opredelil kot teritorialno in gospodarsko celoto, ki jo sestavlja lahko eno ali več naselij. Občina je imela Statut, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor, ki je predstavljal organ lokalne oblasti in ljudske samouprave. Prve volitve v občinski ljudski odbor so potekale leta 1952.
V posameznih občinah je bilo različno število izvoljenih odbornikov; ObLO Šentjur je štel 27 odbornikov, ObLO Dramlje 13 odbornikov, ObLO Planina 29 odbornikov, ObLO Ponikva 19 odbornikov, ObLO Slivnica 25 odbornikov, ObLO Žusem 11 odbornikov. Odborniki so bili izvoljeni za dobo treh let. V času med leti 1952 in 1955 so poleg predsednika ObLO delovali še Sveti ter komisije. Sveti so bili t.i. kolegijski organi. Na območju občine Šentjur so delovali Svet za gospodarstvo, Svet za zdravstvo in
socialno skrbstvo ter Svet za prosveto. Poleg Svetov pa so ObLO ustanavljali komisije za izvedbo posameznih nalog. Ob Svetih in komisijah pa so upravne funkcije opravljali še tajnik občine in posamezni referenti.
Leto 1955 je na podlagi ustavnega zakona iz leta 1953 prineslo na področje družbenih dejavnosti in političnoteritorialnih enot samoupravljanje, ki smo ga dotlej srečali le v gospodarstvu. Zakon o ureditvi občin in okrajev (Ur.l. FLRJ, št. 26/1955) je občinam nalagal večjo samostojnost, kar je privedlo do združevanja manjših občin. Nova občina je dobila nov ObLO, ki je štel 35 odbornikov, po priključitvi Planine pri Sevnici pa se je njihovo število povečalo na 43. Leta 1957 je prišlo do
sprememb še na področju sestave ObLO. Tega sta poslej sestavljala občinski zbor, ki je štel 27 odbornikov ter zbor proizvajalcev, ki je štel 20 odbornikov. Volitve v občinski zbor so potekale 20. oktobra 1957, volitve v zbor proizvajalcev pa 26. oktobra 1957 ter zbor kmetijskih proizvajalcev dan kasneje. Takšna struktura se je ohranila do leta 1963, ko je bil ObLO ukinjen in vzpostavljena skupščina občine. V tem obdobju so na območju ObLO obstajali Sveti: Svet za splošno upravo in notranje
zadeve, Svet za družbeni plan in finance, Svet za gospodarske, komunalne in stanovanjske zadeve, Svet za delo, Svet za zdravstvo, Svet za socialno skrbstvo ter varstvo matere in otrok, Svet za prosveto in kulturo ter Svet za kmetijstvo. Poleg Svetov so za pripravo in izvedbo posameznih nalog ustanovili še posebne komisije: mandatno imunitetno komisija, komisijo za volitve in imenovanja, komisijo za gospodarstvo, komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, komisijo za prošnje in pritožbe
ter kadrovsko komisijo. Ob njih so delovali še upravni organi: odsek za splošne zadeve, odsek za finance, odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve, odsek za narodno obrambo, sanitarni inšpektorat, sodnik za prekrške ter krajevni uradi. Krajevni uradi, ki so jih ustanovili leta 1955 v Dramljah, Prevorju, Loki pri Žusmu ter Ponikvi so za prebivalce svojih območij vodili matično in državljansko knjigo ter izdajali potrdila. Uveden je bil sistem Krajevnih odborov, ki so nasledili nekdanjo obliko
vaških odborov.
V Košnici na Prevorju so 10. 9. 1880 orožniki ustrelili ubežnika pred zakonom Franca Guzaja oz. Guzeja, ki zaradi nekaterih svojih dejanj v ljudskem glasu živi kot upornik proti oblasti in dobrotnik. Rodil se je 12. 11. 1839 v Šibeniku pri Šentjurju.