Občina Šentjur pri Celju med leti 1963 do 1991

Leta 1963 sta bili sprejeti novi ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije (prej FRLJ) ter Socialistične republike Slovenije (prej LR Slovenija). Vse spremembe, ki sta jih prinesli novi ustavi, so se odražale tudi na področju lokalne uprave. Tako je občina Šentjur pri Celju v začetku 1964 sprejela nov statut občine, ki je opredelil občino kot temeljno družbenopolitično skupnost in določil organizacijo oblasti v samoupravljanja. Vzpostavljena je bila Skupščina občine Šentjur pri Celju, ki je predstavljala najvišji organ v okviru pravic in dolžnosti občine. Skupščino sta sestavljala občinski zbor s 27 odborniki ter zbor delovnih skupnosti s 27 odborniki. Odbornike za občinski zbor so volili prebivalci občine, odbornike zbora delovnih skupnosti pa zaposleni v gospodarskih, kulturnoprosvetnih, zdravstvenih, socialnih in drugih organizacijah. Naloge skupščine občine so bile podobne kot prej naloge ObLO. Skupščina občine je zasedala skupaj z obema zboroma, nekatere teme pa sta zbora najprej obravnavala ločeno. Skupščini je predsedoval predsednik občinske skupščine, ki so ga izmed odbornikov izvolili za mandatno dobo dveh let in je zastopal občino kot pravno osebo, ter vodil seje skupščine. Poleg predsednika skupščine občine je zakon predvidel še Svete, ki so bili uveljavljeni že dotlej. Zakon je določal 7 Svetov ter 5 komisij ter upravne organe, ki so se delili v dve skupini. Uveljavljeni so bili temeljni upravni organi: oddelek za skupne in družbene službe, oddelek za gospodarstvo in finance, oddelek za notranje zadeve in odsek za narodno obrambo. Poleg teh so delovali še posebni in drugi organi: krajevni uradi, sodnik za prekrške, občinsko disciplinsko sodišče, služba pravne pomoči občanom ter upravne komisije. V času po letu 1963 so začele nastajati že prve krajevne skupnosti, ki jih je sicer uzakonila šele ustava iz leta 1974. Krajevne skupnosti so bile naslednice nekdanjih krajevnih odborov, ki so delovali med leti 1955 do 1963. S to ureditvijo je bil razvoj občine v upravnem smislu končan. Nekaj sprememb je prinesla še ukinitev okraja s katero so se nekatere pristojnosti prenesle na občino.
 

Ustava iz leta 1974 je uzakonila delegatski sistem. Nov Statut občine Šentjur pri Celju sprejet maja 1974 govori, da je Občina Šentjur pri Celju samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Statut opredeljuje skupščino občine kot najvišji organ oblasti v občini. Občinsko skupščino so po novi ureditvi sestavljali 3 zbori in sicer: zbor združenega dela s 29 delegati (nasledniki odbornikov), zbor krajevnih skupnosti z 21 delegati ter družbenopolitični zbor s 25 delegati. V zbor združenega dela so bili voljeni predstavniki organizacij združenega dela, kmetovalcev in skupnosti obrtnikov. V zboru krajevnih skupnosti so bili voljeni predstavniki organov krajevnih skupnosti. Nov pa je bil družbenopolitični zbor, v katerega so predstavnike izvolile družbenopolitične organizacije: Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), Zveza komunistov Slovenije (ZKS), Zveza sindikatov Slovenije (ZSS), Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) ter Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne (ZZBNOV). Delegati vseh zborov so bili izvoljeni za mandat 4 let. Občina je imela kot vodilni organ predsednika in predsedstvo občinske skupščine. Na novo uvedeni instrument Predsedstvo skupščine občine kot kolektivnega organa so poleg predsednika in podpredsednika skupščine sestavljali še predsedniki posameznih zborov občinske skupščine. Pod okriljem občinske skupščine so še delovale: komisija za družbenoekonomska vprašanja, komisija za vloge in pritožbe, komisija za nagrade in odlikovanja, komisija za kadrovske zadeve ter volitve in imenovanja, komisija za verska vprašanja, komisija za normativne akte, svet za varstvo v prometu ter komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Ustava iz leta 1974 je uzakonila kot izvršilni organ občinske skupščine odgovoren za vsa področja družbenega življenja v občini Izvršni svet občine. Izvršni svet bil organ izvrševanja odlokov in predpisov, ki jih je sprejela občinska skupščina. Sestavljal ga je predsednik in 10 članov. Poleg teh vej oblasti so ostali še upravni organi: oddelek za gospodarstvo in finance, oddelek za splošne zadeve in družbene službe, oddelek za notranje zadeve, oddelek za narodno obrambo ter davčna uprava. Po letu 1974 so bile uvedene Krajevne skupnosti kot temeljna oblika samoupravne skupnosti, ki so jih ustanovili občani in delovni ljudje na določenem območju v občini. Na območju občine Šentjur pri Celju je nastalo 11 krajevnih skupnosti: Blagovna (že leta 1964), Dobje pri Planini, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Grobelnem, Prevorje, Šentjur Center in Šentjur Okolica. S takšno podobo je občina Šentjur pri Celju dočakala samostojnost Republike Slovenije 25. junija 1991.

na začetek