
Občina Šentjur
Mestni trg 10
3230 Šentjur
(03) 747 13 10
Uradne ure:
ponedeljek:
8h - 12h in 13h -15h
torek:
8h - 12h in 13h -15h
sreda:
8h - 12h in 13h -17h
četrtek:
ni uradnih ur
petek in pred državnim praznikom:
8h - 13h
Spletno mesto mariborske metropolije ob Slomškovem letu: http://am.slomsek.net/
V soboto, 26. novembra, začenjamo Slomškovo leto ob bližnji 150 letnici smrti bl. A. M. Slomška. Vrhunec tega leta bo na Slomškov praznik v septembru 2012, ko bomo slovesno praznovali Slomškovo nedeljo pred mariborsko stolnico, kjer je tudi Slomškov grob. Na ta dogodek se želimo dobro pripraviti, zato bomo vse od prihodnje sobote naprej obhajali Slomškovo leto.
Prvi namen tega lega je ta, da dostojno počastimo okroglo obletnico Slomškove smrti, prav tako pa, da odkrijemo kakšna nova dejstva o Slomšku in da obnovimo doslej znane stvari, ki jih tako hitro pozabimo ali spregledamo, čeprav so še zelo aktualne tudi za današnjega človeka. Zelo pomembno je tudi to, da poživimo zaupanje v Slomškovo priprošnjo ter se mu priporočamo v različnih potrebah in stiskah, saj verjamemo, da je med poveličanimi. Priporočanje bl. Slomšku ima namen izprositi tudi kakšen očiten čudež, ki bi lahko bil primeren za proces za njegovo razglasitev za svetnika. Končno želi Slomškovo leto v nas prebuditi zavest, da smo tudi mi poklicani k svetosti ter k temu, da se s svojo osebno svetostjo zavestno trudimo prenavljati svet.
Za Slomškovo leto sta izbrana poseben simbol in geslo, ki povzemata namen Slomškovega leta. To geslo se glasi: Svetost prenavlja svet. Slomšek je veliko govoril o nebesih in o naši dolžnosti, da si zanje načrtno in vztrajno prizadevamo. Z drugimi besedami lahko rečemo, da smo poklicani k svetosti. To so začutili mnogi Slomškovi sodobniki in vsi, ki so odkrivali njegovo življenje iz njegovih spisov ali iz opisov drugih ljudi. Končno je te besede povzel papež Janez Pavel II. ob svojem prvem obisku pri nas, ko je dejal: »Svetost je tista prava sila, ki je sposobna spremeniti svet.«
Začetek Slomškovega leta bo v soboto na Slomu pri Ponikvi pod velikim šotorom pred Slomškovo rojstno hišo. Ob 10.00 bo molitvena ura in ob 11.00 slovesna sv. maša, ki jo bo daroval mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek, nagovoril pa nas bo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. To bo hkrati romanje sodelavcev Karitas in romanje vernikov kozjanskega naddekanata.
Skozi Slomškovo leto nas bodo spremljale različne pobude: najprej povabilo k osebni molitvi in k molitvi po družinah. V ta namen bo na razpolago posebna zgibanka s povabilom in z mesečnimi nameni, ki bodo uglašeni na posamezno krepost, h kateri je Slomšek spodbujal in si tudi sam zanjo prizadeval (vera, edinost, omika/kultura, družina, večnost, Cerkev, domovina, duhovništvo, Marija, vzgoja, delo in odnos do narave ter življenje). Župnije vabimo k temu, da vsak mesec pripravijo kratko molitveno uro za uspeh Slomškovega leta in da jo opravijo na 19. v mesecu, ko je spomin na njegovo beatifikacijo. V mesecu marcu bo po škofijah organizirana molitev križevega pota in romanje škofij na Slomškov grob, v maju dekanijske revije cerkvenih pevskih zborov in romanje v bližnjo Marijino Božjo pot. Vrhunec pa bo zaobjemala neposredna priprava na Slomškov praznik, ki bo obsegala Slomškovo zadnjo pot, kar pomeni obuditev spomina na Slomškov potek življenja v mesecu avgustu in septembru leta 1862. Na isti dan in na istih krajih, kjer se je ustavil Slomšek pred 150. leti, bomo z bogoslužjem in drugimi prireditvami podoživeli njegovo pot in se tako pripravili na njegov 150. smrtni dan, ki je hkrati rojstni dan za nebesa.
Nebesa so bila za Slomška dom, pot do njih pa pot svetosti. To ni svetost, ki bi bila privilegij izbrancev, ampak način vsakdanjega življenja, ki spreminja svet.
Pridružite se tej lepi poti, če morete, tudi sobotni uradni otvoritvi Slomškovega leta ob desetih na Slomu pri Ponikvi.
Alojz Kačičnik
Slomškovo leto, ki ga praznujemo ob 150. letnici njegove smrti, ima svoj simbol. Del tega so Slomškove inicialke, ki so bile del simbola, izdelanega ob Slomškovi beatifikaciji. Ta simbol se je večkrat uporabljal in je dosegel precejšnjo prepoznavnost. Smiselno je, da se ta podoba ohrani in nadgradi.
Razlaga simbola ob Slomškovi beatifikaciji pojasnjuje:
Nov simbol ob 150. obletnici Slomškove smrti je sestavljen iz enakih inicialk imena, Slomškovega portreta in škofove palice. Geslo »Svetost prenavlja svet« je izpisano ob podobi Slomška, v vrhu kompozicije pa obe letnici: letnica 1862 spominja na leto Slomškove smrti, letnica 2012 pa na 150. obletnico njegove smrti.
Vsebinsko in likovno različni elementi simbola so sestavljeni v kompozicijo kroga. Tako se podoba simbola likovno ne razdrobi, ampak se vse steka v celoto, kar ima tudi simbolen pomen.
Slomškovo ime v simbolu (inicialke) je kakor »goreči stenj«, kar je Slomšek nedvomno bil v veri in v zgledu in to za takratni in tudi za današnji čas. Njegova osebnost je tako upodobljena v simbolni izpeljanki luči. V levi polovici je polno barvo polje, ki ga predirajo bela polja odtisov Slomškove podobe oz. odtis Slomškovega portreta.
Slomška je vera tako zelo prevzela, da je za svoj poklic izbral duhovništvo. S tem je pokazal, da popolnoma pripada Kristusu. Svoje življenje je posvetil Njemu in ljudem, saj je želel vsem ljudem predstaviti in ponuditi dar vere kot luč za življenje. Ko je bil izbran za škofa, je njegovo prizadevanje postalo še pomembnejše. V njem so ljudje prepoznali pastirja po Kristusovem zgledu in mu začeli izražati svoje veliko spoštovanje vse do tega, da je bil po smrti kot prvi Slovenec prištet med blažene. V simbolu njegovo delo predstavlja škofovska oz. pastirska palica, ki je proti vrhu zavita ob kroglo. Krogla predstavlja zemljo, čez katero je razpet križ. S tem se ta del simbola, ki je najbolj na vrhu, ujema s tistim, ki je izražen spodaj v geslu. Vera v Kristusa, ki je najpomembnejša stvar v življenju, je podlaga za ta svet, ki ga je mogoče resnično prenavljati le s pomočjo svetosti, katera vključuje tudi pot križa. To je nekoč priganjalo Slomška, da je svoje poslanstvo jemal zelo resno in ga v svojem življenju tudi uresničeval, danes pa je to naloga vsakega izmed nas.
Šentjurska občina po površini meri 222,3 kvadratnih kilometrov s čimer se uvršča na 22. mesto med vsemi občinami v državi.