
Občina Šentjur
Mestni trg 10
3230 Šentjur
(03) 747 13 10
Uradne ure:
ponedeljek:
8h - 12h in 13h -15h
torek:
8h - 12h in 13h -15h
sreda:
8h - 12h in 13h -17h
četrtek:
ni uradnih ur
petek in pred državnim praznikom:
8h - 13h
Gospod župan, ali kdo pač je odgovoren za to zadevo!
Kdo za vraga je pustil, da lahko takšen center, ki ga zidajo na Pešnici poleg vrca, lahko stoji tam? Ali v Šentjurju res obstaja samo še podkupvanje, ali se pač moraš pisati, da ustrezaš pogojem. Glede na to, da je v centru mesta ogromen center, ki je naprodaj bi lahko na mestu, ki je namenjen otroškemu vrtcu, ne pa trgovskemu centru, vsako leto jemljete košček po košček zemlje, ki jo otroci uporabljajo za igranje ter mladostne vragolije. Žalostno, zelo žalostno. Sicer nisem rojen Šentjurčan, ampak moji otroci pa vseeno odraščajo v Šentjurju, ki počasi ne bo več zelena oaza za otroke, pač pa nemška betonska pregrada. Prosim za utemeljen odgovor, ali občina res potrebuje toliko centrov oziroma denarja, ali je blagajna res tako prazna in kaj je z vašimi obljubami. Ali res tako hitro izgubite spomin kot zlata ribica?
Prejeto: 14. 1. 2011
S to zadevo sem bil seznanjen na zahrbten in nelegitimen način s plačilnim nalogom v imenu zakona o varnosti na cesti. Bil sem fotografiran v nestrnjenem naselju, ker sem prekoračil zakonsko hitrost za 11 km/h in pri tem nikogar ogrožal. Človek, ki dobi uši, jih je dolžan odstraniti, državljan, ki ugotovi, da je na delu zajedalska organizacija, je prav da sproži postopek za osmišljanje take dejavnosti v dobro državljanov po principih demokracije.
Hvala za odgovor!
Prejeto: 15. 12. 2011
Omenjena slika je bila v večnamenskem prostoru Ljudske univerze Šentjur. Morala bi biti v takem prostoru, da bi apelirala na pomen Ipavčevih dni, ki so sedaj razmetani v jesenskem času, čeprav so Ipavčevi dnevi (rojstni in smrtni ) v treh mesecih v letu in to bi naj bil pravi čas za negovanje tozadevne kulturne dediščine.
Prejeto: 23. 11. 2011
Ali je možno, da bi v Šentjurju imeli dežurno lekarno, ki bi bila odprta 24 ur? Prav tako bi potrebovali urgentno reševalnolno vozilo.
Prejeto: 26. 10. 2011
Zanima me, kdaj smo bili prebivalci dela naselja Podgrad obveščeni, da se je del naselja preimenoval v Cesto Valentina Orožna (recimo telefonski imenik na internetu že ima nove naslove)? Kdo bo nosil stroške novih osebnih dokumentov? Naj dodam, da sem za zbiranje podpisov za to spremembo s strani Cveta Erjavca izvedel šele sedaj. S to spremebo se ne strinjam in bi želel izvedeti, zakaj nismo bili obvečeni vsi, ki smo prijavljeni na naslovih, ki so se spremenili?
Prejeto: 11. 10. 2011
Zanima me, zakaj se v šentjurski občini oziroma šentjurski župan nekako izogiba ali pa sramuje letošnjih zlatih maturantov, ki so, po mojem mnenju, verjetno kar svetla prihodnost morda tudi Šentjurja. V vseh ostalih občinah so svojim zlatim maturantom pokazali kanček pozornosti, le v Šentjurju tega ni. Morda pa zato, ker to dekle in trije fantje prihajajo iz podeželja in niso otroci šentjurske smetane. Prosim gospoda župana za odgovor.
Prejeto: 4. 10. 2011
Vaščani Bobovega se že več let zavzemamo za izgradnjo oziroma priključitev na javni vodovod, vendar do zdaj neuspešno. Trenutno smo zopet v situaciji, ko smo že mesec dni brez vode in da si jo zagotovimo, se moramo znajti vsak po svoje, s tem pa si tudi podražimo osnovne življenske stroške. Občina in JKP se na nas spomnita le takrat, ko je treba plačati kakšno položnico. Zato me zanima, kdaj se bo kaj spremenilo v tej smeri, kdaj bodo živali imele dovolj pitne vode, mi vaščani pa bomo imeli vodo za gospodinjstvo in nenazadnje, da se bomo lahko po delovnem dnevu vsaj dostojno umili?
Prejeto: 22. 7. 2011
Kdaj se bodo zamenjale žarnice javne razsvetlave na Pešnici z varčnimi žarnicami?
Po mojem mišljenju mislim, da bi privarčevali pri elektriki.
Želim vam lep dan in nasvidenje.
Prejeto: 14. 7. 2011
Mene zanima, kdaj se bo začela gradnja mostu na Pešnici pri stadionu, ker mislim, da ogroža varnost ljudi.
Lep pozdrav Boštjan
Prejeto: 7. 7. 2011
Na cesti Planina pri Sevnici-Šentjur na križišču za Lesično, kjer je postajališče Gračnica, ni omejitve hitrosti. Menim, da so otroci v veliki nevarnosti. Kdo postavlja prometne znake glede omejitve hitrosti?
Prejeto: 30. 5. 2011
Prosim, če lahko ponovno odgovorite, kdaj bo obnova mostu čez Pešnico. Zadnji odgovor je bil, da v jeseni 2010. Kako je s tem?
Prejeto: 23. 5. 2011
Zanima me, kdaj bo letos zbiranje kosovnih odpadkov in ali se bo pometal zimski pesek (Hruševec, Črnolica)?
Prejeto: 7. 4. 2011
Kdaj lahko pričakujemo razpis za sofinanciranje dela športnih društev s sedežem v Občini Šentjur za leto 2011?
Prejeto: 10. 3. 2011
Pozdravljeni,
že šesti mesec se nahajam v tujini, vendar hkrati redno spremljam dogajanja v Sloveniji ter pogovore o kmetijskih zemljiščih in o njihovi zaščiti proti pozidavi. Eno izmed teh debat ravnokar spremljam preko interneta, in sicer so to odmevi na TV SLO1. Ker na spremembo OPN čakam tudi sam že precej let, sem zdaj v globoki dilemi, ali se odgovorni sploh zavedate/jo, kaj poskušate doseči?
Popolnoma s strinjam, da je treba ohranit zdrav način pridelovanja hrane in s tem ohraniti kmetijske površine, toda še pred tem bi bilo potrebno kaj postoriti tudi kje drugje, npr. v sami živilski industri, ki proizvaja hrano celo iz nafte (margarina). Zakaj hočemo kar naenkrat spet v prvo vrsto postavljat živinorejo in ostale panoge, če pa se hkrati pojavlja problem, da govedo proizvede preveč CO2 in da je za naše ozračje to zelo nevarno? Ko se je v urbanih okoljih s pomočjo korupcije že pozidalo skoraj vse, kar se je pozidati dalo - tudi na poplavnih, plazovitih in drugih za gradnjo totalno neprimernih območjih, katerih posledice nosimo vsi državljani, tudi odmaknjenih predelov, ki bi želeli graditi na revnih in civilizaciji odmaknjenih predelih Slovenije, pa nam to ni omogočeno, kljub temu, da so naše gradnje cenovno še dražje, kot nepremičnine pa ne dosežejo niti 30 % cen nepremičnin v primerjavi s tistimi v urbanih okoljih. Na drugi strani pa so naša kmetijska zemljišča zelo nekvalitetna v primerjavi z nižinskimi - primestnimi deli. Poslušam komentar nekega sekretarja, da se vse vrti le okoli denarja in da na račun prekategorizacije nekateri vidijo samo dobiček, saj iz 5 € naredijo 200 € ali več na kvadratni meter površine.
Tu se s tem gospodom popolnoma strinjam, le da je pozabil omeniti, da so ti ljudje ožji sorodniki raznih županov, ministrov ali drugih vodilnih v naši državi ali drugih v državnih skupnostih. Tistim, ki pa bi na deželi želeli pošteno ustvariti le topel domek in nadaljevali tradicijo kmetovanja in ohranjanja kmečkih običajev ter v tem prepričanju tudi vzgajati naše otroke, pa nam tega ni dovoljeno. Ali želite tudi na ta področja pripeljati industrijo in tako s smogom in raznimi strupi zadušiti še ta mali košček neokrnjene narave?
Najbrž res, saj ste ravno na najlepšem kmetijskem delu kraja Planine pri Sevnici dovolili zgraditi sončno elektrarno, ki je zaradi službene odsotnosti (da za mojo družino zaslužim prepotreben evro za začetek gradnje hiške) še nisem videl, se jo pa vidi iz satelita, pod katero pa bo raslo le trnje in grmovje, če jih ne boste s strupi nekajkrat letno umetno uničevali in s tem povrhu zastrupili še izvire pitne vode na tem področju, ter obenem uničili še vso mikrofavno. Je kdo razmišljal, da bi bilo smotrneje sončne celice postavili na kakšen objekt brez bistvenega poseganja v naravo? Kje so bili tu predstavniki kmetijstva, zelenih površin in urbanistični delavci?
Nisem eden tistih, ki bi preprečeval napredek v kraju, bil komu nevoščljiv za odlično poslovno idejo, oz. je kdo izkoristil zakonske luknje, vendar bi rad samo pravično in trezno obravnavanje vsakega krajana, občana in državljana RS ter v sožitju z naravo reševati okoljsko urbanistično problematiko. Nedolgo nazaj sem končal šolanje, ki bi ga moral že zdavnaj, in šele sedaj spoznavam, da sem lahko zelo hvaležen staršema, da sta me vzgajala v zdravem kmečkem duhu in okolju ter da je zdrava kmečka logika daleč pred umetno postavljenim sistemom napiflanih in podkupljenih ter na visoke stolčke politično postavljenih inženirjev, magistrov, doktorjev … Tak način dela in obnašanje državnih ustanov nas dolgoročno pelje samo v propad.
Sam sem poročen in imam 2 otroka, za katera bi želel, da bi odraščala v domačem kraju in ne v pokvarjenih mestnih središčih, kjer vsak gleda le na denar in lahko preživiš le, če si pokvarjen. Današnja in tudi predhodna politika je vsaj na Kozjanskem pokopala že precej včasih zelo naprednih kmetij in tudi obeti za naprej niso nič kaj optimistični. Kdo pa mislite, da bo kmetoval in na podeželju sploh živel, če pa mora mladina v mesta in na podeželju zapušča le ostarele in slabotne, ki so pomoči nujno potrebni pa je niti nimajo? Mogoče se bodo pa po Kozjanskem v bodoče potikali in kmetovali Romi, katerim ni potrebno plačevat davkov, ne potrebujejo gradbenega, obrtnega ali vozniškega dovoljenja, hkrati pa bodo v ta del Slovenije pritegnili nemalo policistov, novinarjev in morda celo predsednika države.
Zavedam se tudi, da je to pisanje brez repa in glave, saj sem se resno zamislil o mnogih naših vodilnih, ki vse mečejo v isti koš in mi je za vse napake v tem pisanju tudi vseeno, saj tega verjetno nihče ne bo niti prebral.
Kosovo: 3. 2. 2011
Martin Senica
Zanima me, ali so govorice glede nove policijske postaje in gasilskega doma pri trgovskem centru Keros resnične in če so, kdaj lahko pričakujemo začetek gradnje in podobno?
Prejeto: 24. 1. 2011
Zanima me, kdaj bo javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta?
Prejeto: 26. 1. 2011
Zanima me, kdaj lahko stanovalci Črnoliške ulice pričakujemo izgradnjo TV kabelskega omrežja v tej ulici? Kabelska televizija se v Cvetni ulici že nahaja v Cvetni ulici in bi jo bilo treba samo podaljšati. Zanima me tudi, če se z izgradnjo kanalizacijskega sistema vgrajuje istočasno tudi optično omrežje?
Prejeto: 16. 1. 2010
Zakaj plačujem odvoz smeti, če nimam več zabojnikov za ločevanje odpadkov in »itak« ne odlagam smeti v našo edino kanto (ločujem-o in odvažam-o vse posebej že mnogo let).
Zakaj ima Vrbno kontejnerje za steklenice, plastenke in papir na najbolj nemogočem, nedostopnem, umazanem (blatnem) delu KS?
Kdaj bo občina ukrepala in storila to, kar se ponekod izvaja že več kot 10 let?
Prejeto: 15. 1. 2011
Prosim, da mi sporočite kdo je odgovoren za čiščenje pločnikov na območju Krajevne skupnosti Šentjur mesto. To me zanima zaradi tega, ker danes, dne 6. 12. 2010, še vedno ni očiščen pločnik na relaciji od križišča v Šentjurju do Kmetijske šole tako, da bi bila hoja po njem varna. Na določenih odsekih pa je celo nemogoča (od starega avtobusnega postajališčla do križišča pri Mercatorju; od Žmaharja do križišča pri Zikošek). Zaradi navedenega, koristniki te poti, ki pa jih ni malo (učenci Kmetijske šole Šentjur, kupci v Mercatorju, Akvoniju in drugi), hodijo po zelo prometni regionalni cesti, kar je nevarno za njih same kot tudi za ostale udeležence v cestnem prometu.
Prejeto: 6. 12. 2010
Zanima me, zakaj so že položen asfalt okrog kanalov izrezali ven? Zanima me tudi, če se bodo proti Nivoju (glede na to, da je bilo to že drugo podaljšanje zapore in so verjetno že prekoračili pogodben rok) uvedle kakšne sankcije? Glede na mnoga ostala gradbišča v bližnji okolici ugotavljam, da je 200 m ceste mogoče renovirati v manj kot enem mesecu, kaj šele treh.
Prejeto: 10. 11. 2010
Zanima me, zakaj dostavna pot med blokoma Na Lipico 3 in Na Lipico 4 ni označena, da mora biti prosta za intervencijo, kot sosednja pot med blokoma Na Lipico 1 in 2.
V praksi je namreč skoraj vedno zaparkirana, dovoz npr. težjih predmetov do vhodnih vrat bloka posledično ni možen, nemogoč je dostop reševalnega ali gasilskega vozila, poleg tega je onemogočena normalna uporaba novo asfaltirane pešpoti zaradi parkiranih vozil (slika).
Prejeto: 27. 10. 2010
Zanima me, kakšni so razpisni pogoji in roki za vpis otroka v vrtec. Prosim, da me seznanite tudi z dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti. Ker smo socialno ogrožena družina (eden od starše brezposeln), me zanima, ali smo upravičeni do brezplačnega vrtca oz. če mi navedete morebitno lestvico mesečnih prihodkov po kateri se določa mesečno plačilo za varstvo v vrtcu.
Prejeto: 27. 9. 2010
Zanima me, kakšne so možnosti priključitve našega zaselka (4 kmetije) na javno vodovodno omrežje. Smo namreč na robu Občine Šentjur, naši sosedje iz občin Laško in Dobje so vsi priklopljeni na javni vodovod, naš zaselek pa ne. Zanima me tudi, ali se lahko Občina Šentjur dogovori s sosednjo občino za priklop na njihov vod, če je ta bližje, kot pa vod Občine Šentjur.
Prejeto: 9. 9. 2010
Zanima me, zakaj občina ne odobri postavitev ležečih policajev v Zgornjem trgu? Vozniki se namreč ne držijo omejitev, nekateri divjajo tudi več kot 80 km na uro.
Prejeto: 31. 8. 2010
Zanima me, ali je že kaj več znanega o razgrnitvi zazidalnega načrta občine Šentjur.
Rečeno je bilo, da se bo to zgodilo v mesecu aprilu. Sedaj je junij, pa še vedno ni nič znanega!
Prejeto: 18. 6. 2010
Kdaj bo Šentjur končno dobil obvoznico? Skozi Šentjur se vozi toliko kamionov in avtov, da je promet obupen. Živim v hiši, ki se trese od prometnih tresljajev. Prečkanje ceste je nevaren projekt zame kot odraslo osebo kaj šele za otroke. Vem, da je obvoznica bila v planu.
Prejeto: 12. 5. 2010
Zakaj moram kot vaščanka sofinancirati obnovo občinske ceste Turno-Javorje-Drobinsko v višini 900,00 EUR.
Prejeto: 6. 5. 2010
Kdaj bo v Dramljah zgrajen kakšen nov vrtec glede na to, da se je v zadnjih nekaj letih št. prebivalcev povečalo, s tem pa se ni povečal tudi vrtec in seveda bi lahko bili nekateri zgrajeni objekti prav zato, ki pa so v lasti Cerkve - npr. bivši hlev, ki je na izredno lepi lokaciji in ni uporabljen?
Zanima me ali je občina, kot ustanoviteljica vrtca, dolžna zagotoviti varstvo otrok v vrtcih, če za to obstaja želja oziroma prošnja občana občine Šentjur? Čakalna vrsta je 170 otrok?
Prejeto: 28. 3. 2010
Spoštovani,
na podlagi 33. člena Pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 102/09) vrsto in število oddelkov ter število otrok v oddelku določi vrtec v soglasju z lokalno skupnostjo, ustanoviteljico vrtca. Oddelki se oblikujejo pred začetkom šolskega leta za celo šolsko leto.
V skladu z 10. členom Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08) je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu, kadar vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek.
Za odprtje novega oddelka morajo biti predvsem izpolnjeni prostorski pogoji. V kolikor prostorskih pogojev ni, je potrebno najprej zagotoviti sredstva za nove prostore v proračunu občine. Ko so sredstva zagotovljena, lahko občina šele prične z dokončnim urejanjem prostorov za odprtje novega oddelka.
Po uvedbi brezplačnega varstva za drugega otroka iste družine so se potrebe po dodatnih kapacitetah v vrtcih precej povečale povsod v Sloveniji in seveda tudi v naši občini. Kljub temu smo v naši občini zagotovili dodatne kapacitete vrtca, tako da smo na začetku šolskega leta 2009/2010 ustregli vsem našim občanom, ki so želeli vpisati svoje otroke v naš vrtec. V začetku letošnjega leta so bili izpolnjeni pogoji za odprtje novega polovičnega jasličnega oddelka v Loki pri Žusmu.
Med šolskim letom so se pojavili novi interesenti, trenutno jih 23 čaka na prostor v vrtcu. V občini si prizadevamo zagotoviti dodatne prostore vrtca na lokacijah, kjer bodo za to izpolnjeni pogoji. V enoti vrtca v Dramljah imamo tri oddelke, trenutno pa za odprtje dodatnega oddelka ni dovolj vlog. V sklopu preureditve osnovne šole Dramlje načrtujemo ureditev dodatnih prostorov za vrtec.
Smilja Vončina, dipl. ekon.
višja svetovalka
Zanima me, katerega leta se bo začela izgradnja pločnika Šentjur-Dramlje in kdaj bomo preplastili čisto na novo cesto Dramlje-Šentjur. Še eno vprašanje, kdaj boste zgradili krožišče v Šentjurju pri bivši Resevni in kmetijski zadrugi, če se jima še tako reče? V Velenju so za nekaj časa prakticirali kar s stožci dokler ga niso zgradili ...
Prejeto: 28. 3. 2010
Prosim za informacijo, kdaj že lahko končno pričakujemo razgnitev plana sprememb; Primož. Čakamo že 5 let!!!!!!!!!!!!!!
Prejeto: 9. 3. 2010
Zanima me, kdaj bo razgrnitev zazidalnega načrta Občine Šentjur?
Prejeto: 21. 2. 2010
Zanima me, kdaj lahko osebno pridem do župana in se z njim pogovorim o problemu, ki je zaradi predvidenega nadvoza nastal v kraju Grobelno?
Prejeto: 4. 12. 2009
Glede na to, da se bliža že zima, se morda že ve kaj več o datumu OPN? Spodaj je odgovor iz julija 2009 in je enak že nekaj let.
Lepo pozdravljeni.
Javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) se predvideva v letošnjem letu (jeseni). Objava javne razgrnitve OPN bo na www.sentjur.si. Odvisno od posameznih nosilcev urejanja prostora (Ministrstva), ki podajajo mnenja in pogoje. Sprejem in s tem možnost pridobivaja gradbenih dovoljenj (seveda če bo zemljišče postalo zazidljivo), se predvideva konec letošnjega leta ali v prvih mesecih 2010.
Lep pozdrav in lep dan še naprej,
Marko Goričan
Zanima me, kdaj bo Občina Šentjur obravnavana javna razgrnitev za vloge, ki so bile oddane že pred več leti? Gre za spremembo namembnosti iz kmetijskih površin v zazidljive. Moja vloga je bila oddana leta 2006 oz. že 2003 in bi naj bila obravnavana že zdavnaj, pa se venomer nekaj zavlačuje. Rad bi informacijo glede tega, saj se s povečanjem družine želim ustaliti v domačem kraju, ki že tako preveč izumira.
Prejeto: 11. 7. 2009
Zanima me, koliko mora biti pot oziroma javna pot najmanj oddaljena od stanovanjskega objekta (od okna bivališča) ter kaj se smatra kot javna pot oziroma pot?
Prejeto: 6. 7. 2009
Zanima me, kje točno, se nahaja obrazec vloge za osnovno zdravstveno zavarovanje, saj ga med "postopki in obrazci" ni!
Prejeto: 14. 3. 2009
Pred časom sem v medijih zasledil, da naj bi se k občinski stavbigradil prizidek. K občinski stavbi naj bi se preselili prostori sodišča. Prosim za več informacij na to temo.
Prejeto: 4. 2. 2009
Zanima me, kdaj se bo začela gradnja telovadnice pri kmetijski šoli v Šentjurju in kdaj je načrtovano njeno odprtje?
Prejeto: 29. 1. 2009
Zanima me ali je občina, kot ustanoviteljica vrtca, dolžna zagotoviti varstvo otrok v vrtcih, če za to obstaja želja oziroma prošnja občana občine Šentjur?
Prejeto: 16. 9. 2008
Leta 1760 je bila v šentjurskem Zgornjem trgu zgrajena stavba, dandanes znana kot Ipavčeva hiša, ki je bila nazadnje obnovljena leta 1995 in predstavlja protokolarni objekt.