Ob 20-letnici državnosti odkrili spominsko obeležje in podelili priznanja veteranom

Trenutek ob razkritju spominskega obeležja

Komemoracija ob grobu Stanka Straška

Slavnostni govornik mag. Franc Kovač

Spominska plošča policijske veteranske organizacije

Spominska plošča vojaške veteranske organizacije

Postroj uniformirancev po razkritju obeležja

Mladi slivniški pevci so zapeli pesmi Svobodna Slovenija in Slovenija, od kod lepote tvoje

Mag. Marko Diaci med nagovorom in praporščaki

V soboto, 25. junija, je bila na Mestnem trgu v Šentjurju osrednja občinska prireditev od dnevu državnosti, ki je bila tokrat še posebej svečana.

Na zelenici ob regionalni cesti R1-234 so odkrili obeležje, ki bo v prihodnje opominjalo na dejanja v vojni za samostojno slovenijo. Gre za nekdanjo protitankovsko oviro na kateri sta nameščeni državno in občinsko obeležje ter obeležji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šentjur Odbora Šentjur (ZVVS) z verzi Simona Gregorčiča in Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje Odbora Šentjur (PVD) z verzi Draga Mačka, sicer še vedno aktivnega policista.

Na območju takratne Občine Šentjur pri Celju, ki je vključevala tudi sedanjo Občino Dobje je bilo na pod orožjem približno 500 ljudi, pripadnikov takratne Teritorialne obrambe in Milice, številni pa so bili vključeni tudi v Manevrsko strukturo narodne zaščite. Na srečo na našem območju ni prišlo do oboroženih spopadov, žal pa je bil 30. 6. 1991 v Ljubljani smrtno ranjen miličnik Stanko Strašek. Pred prireditvijo je na njegovem grobu na Ponikvi delegacija PVD in ZVVS položila venec in se poklonila njegovemu spominu.

Slavnostni govornik je bil mag. Franc Kovač, takratni predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju in delegat Zbora občin v takrati Skupščini Republike Slovenije.

Obeležje so ob prisotnosti praporščakov šentjurskih in sosednjih veteranskih organizacij odkrili župan mag. Marko Diaci in predsednika šentjurskih odborov ZVVS in PVD Edvard Peperko in Dušan Polenšek.

V kulturnem programu so sodelovali člani združenega pevskega zbora Osnovne šole Slivnica pri Celju in trobilni kvintet Pihalnega orkestra Šentjur.

Drugi del prireditve se je odvil na drugem koncu Mestnega trga, ob lipi, ki so jo v čast osamosvojitve posadili pred dvema desetletjima. Tam je prisotne nagovoril župan mag. Marko Diaci in skupaj s predsednkom in sekretarjem šentjurskega ZVVS Edvardom Peperkom in Jankom Cerkvenikom podelil priznanja.

Spominski znak "Enote za posebne namene 1990-1991" Občinskega štaba Teritorialne obrambe Šentjur so prejeli: Pavel Borovšak, Zlatko Cehner, Martin Čater, Mirko Čater, Matej Čokl, Branko Doberšek, Viljem Drobne, Maks Fidler, Bogdan Gomzej, Alojz Jazbec, Dušan Jereb, Dragan Kovačič-Gams, Anton Kukovič, Branko Kukovič, Janez Kukovič, Hinko Lapornik, Vincenc Ljubej, Frančišek Malgaj, Simeon Mulej, Iztok Orač, Dušan Sebič, Matjaž Urbajs, Viktor Zalokar, Karl Zgonec in Marko Žerak.

Spominski znak Tajno skladišče Teritorialne obrambe 1990-1991 je prejel Božo Robič.

Spominski znak Štab Teritorialne obrambe 1991 so prejeli: Slavko Pečenko, Miran Salobir in Martin Vodušek.
 

Večer se je zaključil s koncertom Pihalnega orkestra Šentjur z gosti Miho Alujevičem, Mojco in Primožem Hladnikom.

V čast 20. obletnice osamosvojitve so dosedanji šentjurski župani posadili lipo, prireditev s podelitvijo priznanj pa je pripravilo tudi šentjursko PVD Sever.

Slavnostni nagovor mag. Franca Kovača

Pozdravljeni, spoštovani občanke in občani Šentjurja, spoštovani veterani in gostje!
 

Vzpostavitev lastne države pred 20 leti je bil veličasten zgodovinski dosežek, o katerem pa vemo že tako rekoč vse, zato o njem ne bom veliko govoril. V spletu srečnih okoliščin, velike enotnosti slovenskega naroda, modrih voditeljev in odločnega oboroženega posega policijskih in vojaških enot smo ustvarili tisto, kar mnogim veliko večjim narodom ni uspelo v njihovih stoletnih prizadevanjih in jim morda tudi nikoli ne bo. Spomnimo se Kurdov, Čečenov, Kataloncev …Verjeli smo v svoje sposobnosti, v svojo zgodbo o uspehu, ki ji takrat ni bilo videti konca.

Toda danes, ko praznujemo 20-letnico samostojne Slovenije, se žal zdi, da gre vse narobe: pesimizem je premagal optimizem,  zadovoljstvo in veselje sta podlegla malodušnosti. Kljub temu, da smo svobodni, kot še nikoli nismo bili, in živimo v blaginji, kot je še nikoli ni bilo, smo razočarani nad vsem, kar je nad nami in okoli nas, nad politiko, poštenjem, družbeno pravičnostjo … V anketi enega od naših dnevnikov sem te dni zasledil šokanten podatek: kar 49 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da dneva državnosti ne čutijo kot praznika, da  enostavni nimajo kaj praznovati.

Je res tako hudo? Očitno je. Toda ob tem se vsi skupaj vse premalokrat nesebično zazremo vase in se zavemo v nebo vpijoče resnice, da nismo rojeni le zase, da brez lastne preobrazbe tudi širša družba ne more biti prerojena na bolje, da dobro rodi boljše in slabo povzroča še slabše – v tem je rešitev mnogih naših dilem. Skupna blaginja ni odvisna  od takšnih ali drugačnih politikov, temveč predvsem od aktivnega državljanstva slehernega od nas.

Kljub tej, kot se zdi, prozaični ugotovitvi, pa osebno doživljam 20. obletnico osamosvojitve in tudi postavitev tega šentjurskega spominskega obeležja kot svetel sončni žarek v megleno jesensko jutro. Po skoraj dveh desetletjih dokaj pišmeuhovskega odnosa do naše neposredne preteklosti, do dneva državnosti, njegove vsebine in ne nazadnje tudi do zgodovinskega pomena Demosa, sta se naši državna in občinska skupnost končno le prebudili. V tem pogledu je spodbudno tudi dejstvo, da se naš novi župan Diaci, ki je bil ob osamosvojitvi tako rekoč še v političnih plenicah, očitno dobro zaveda pomena naše neposredne preteklosti. Zato upam in želim, da bi 25. junij za nas kmalu postal tisto, kar je 4. julij za Američane in 14. julij za Francoze in, to je vir ponosa, samozavedanja, občutek pripadnosti.

Ob tem gre posebno priznanje organiziranim združenjem, kot ste veterani vojne za Slovenijo in člani policijskega veteranskega društva, ki vam slovenska državnost nedvomno že dolgo pomeni vrednoto, ki jo je vredno gojiti, ji dati pomen trdne osnove za pozitivno državljansko zavedanje. Morda pa le bomo vsi skupaj spodbudili tistih skoraj polovico malodušnih sodržavljanov, da bodo začeli verjeti in tudi soustvarjati boljšo skupno prihodnost. 

Ni nocoj čas, da govorimo, kako bomo prišli do nje, veliko je že, če bomo verjeli, da smo je vredni in jo lahko imamo.

Spoštovani veterani, štejem si v čast, da sem nocoj tu z vami.

Kot eden od tistih, ki smo pred 20 leti brezrezervno in tako rekoč nepovratno šli v soustvarjanje naše države, se vam zahvaljujem za vašo takratno pripravljenost braniti domovino in tudi danes za pobudo za postavitev tega spominskega obeležja.

Spoštovane občanke in občani, čestitam vam ob dnevu državnosti in vam želim, da bi vam prazničnost tega dne prinesla vsaj kanček več veselja do življenja, več nove življenjske energije in aktivne državljanske zavesti.

Nagovor župana mag. Marka Diacija

Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani, spoštovane občanke in občani Občine Šentjur,

pred natanko 20 leti, na lep poleten dan, kot je današnji, je naša država postala formalno samostojna in neodvisna. S sprejemom Deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije smo postavili temelje nove države na svetovnem zemljevidu. Zavezali smo se spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, odprtosti in sodelovanja z drugimi ter uresničili večstoletne težnje slovenskega naroda-imeti samostojno in neodvisno državo.

Tisti večer pred 20 so bile res dovoljene in tudi uresničene te sanje, naslednji dnevi pa so bili obdobje preizkušenj. Preizkušenj v pogumu, odločnosti, samozavesti in tudi enotnosti. Preizkušnjo smo prestali in zato tudi obstali. Kljub temu, da je oborožen spopad trajal 10 dni je bila vojna daljša. In zato je prav, da se danes ob 20-letnici tega ponosa naše zgodovine zavedamo in to tudi obeležimo. Policijsko veteransko združenje Sever - odbor Šentjur, Območna zveza veteranov vojna za Slovenijo - Šentjur in Občina Šentjur smo pred dobro uro s postavitvijo spominskega obeležja tukaj v Šentjurju to tudi storili. S tem smo skupaj dokazali, da se zavedamo vrednot izpred 20 let in da nam morajo biti te vrednote tudi danes vodilo.

Dovolite mi, da se za trenutek ozrem nazaj v že prehojeno pot naše države. Življenje je popolnoma drugačno, kot je bilo takrat, in je v primerjavi z drugimi bivšimi republikami na veliko višjem nivoju. Organizirali in ustvarili smo lastne institucije, ki so pomemben element državnosti. Postali smo člani evroatlantskih povezav, kar daje do določene mere tudi dimenzijo stabilnosti. Res pa je da imajo te integracije poleg prednosti, tudi slabosti. Švicarski model države, ki nam je bil pred 20 leti nekakšen vzor je zaradi zgodovinskih in tudi drugih okoliščin nedosegljiva želja. Kljub vsemu pa lahko večino prehojene pot ocenimo pozitivno.

Perspektivo prihodnosti nam trenutno zamegljujejo pomanjkljivosti in napake, ki so bile nedvomno storjene. Gospodarska kriza jih je naplavila na površje. Posamezne vrednote, ki smo jim kot družba pred 20 leti dajali veliko večjo težo so nekako zamenjale oziroma izrinile druge, do širše skupnosti manj prijazne vrednote. Vendar je naša dolžnost, da se s tem dejstvom soočimo, da nam predstavljajo izziv in da se jih predvsem zavedamo. Spremembe so sestavni del procesa rasti in razvoja posameznega subjekta, pa naj si bo to država, lokalna skupnost ali kakršnakoli druga organizacija. Ali smo kot družba sposobni takšnega razmisleka, ponovno poiskati najmanjši skupni imenovalec enotnosti, poguma, odločnosti in samozavesti kot pred dvajsetimi leti? Znamo očistiti pomanjkljivosti in napake, ki so se pojavljale skozi 20-letno obdobje in se trenutno kažejo kot ozko grlo naše prihodnosti v vseh svoji razsežnostih.

Morebiti nam dajeta napotek za razmislek in iskanje odgovora kar  potok in reka, ki se nahajata v naši neposredni bližini. Več desetletij neočiščena struga, kjer so se nabirale takšne in drugačne naplavine je predstavljala potencialno ozko grlo za poplave na že tako poplavno opredeljenem območju. Z očiščenjem struge bomo to nevarnost zmanjšali in omejili. Morda gre recept v tej smeri.

Spoštovane občanke in občani, čestitam vam ob 25. juniju, dnevu državnosti!