Delovni sestanek slovenske mreže zdravih mest

Delovni sestanek slovenske mreže zdravih mest

Igor Krampač in Ivan Eržen

Srečo Črep

V sklopu tedna Zdravega mesta in LAS-a za preprečevanje zasvojenosti z drogami je v ponedeljek, 26. maja, v prostorih Razvojne agencije Kozjansko v Zgornjem trgu v Šentjurju potekalo delovno srečanje predstavnikov Zdravih mest Slovenije.

Poleg predstavnikov občin (koordinator programa iz šentjurske občine je Florjan Cveto Erjavec) sta se ga udeležila nacionalni koordinator Slovenske mreže zdravih mest (SMZM) Igor Krampač in direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, prim. doc. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec. epidemiologije, ki je kasneje predstavil analizo zdravstvenega stanja prebivalcev Upravne enote Šentjur. Zadnja ponedeljkova aktivnost pa je bilo predavanje Sreča Črepa o samopregledovanju dojk in mod.
 

Večina prebivalstva Slovenije živi v urbanem okolju, ki v mestih preko materialne in socialne infrastrukture, socialno-ekonomskih razmer in izbranega življenjskega sloga pogojuje zdravstveno stanje posameznika in lokalne skupnosti. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je s programom krepitve zdravja v urbanem okolju – v lokalni skupnosti razvila strategijo "zdravih mest", ki uspešno intersektorsko in interdisciplinarno povezuje mestna vodstva, strokovne institucije, nevladne organizacije, društva in prebivalstvo v pripravi strategije in ukrepov za sistematsko izboljšanje in krepitev zdravja prebivalstva.

Zbrane je najprej pozdravil koordinator projekta Zdravo mesto v Šentjurju in predsednik Krajevne skupnosti Šentjur mesto Florjan Cveto Erjavec. Za njim je spregovoril namestnik direktorja Občinske uprave Občine Šentjur Edi Peperko in med drugim dejal, da skuša biti šentjurska občina prijazna do okolja.

Sledil je zgodovinski pregled mesta Šentjur, ki ga je podal Florjan Cveto Erjavec, dejal pa je še, da je mesto danes čisto in lepo, za kar so v veliki meri zaslužna javna dela.

Nacionalni koordinator SMZM Igor Krampač je spregovoril o zaključku 4. faze evropskega projekta Zdravih mest. Potekala je od 2003–2008 pod vodstvom Regionalnega urada WHO/EURO za urbano zdravje. V okviru evropske mreže je bilo do konca četrte faze imenovanih 77 WHO designiranih projektnih mest, med katere sodita tudi Ljubljana in Celje kot trenutno aktualna WHO designirana mesta. V okviru projekta v Evropi trenutno sodeluje nekaj več kot 1600 mest. Gre za edini projekt Svetovne zdravstvene organizacije, pri katerem gre za neposredno sodelovanje z mesti, s tem pa imajo mesta možnost za sodelovanje ne glede na njihovo velikost. Projekt je eden od redkih v Evropi, ki je preživel formiranje nove Evrope, formiranje gospodarskih reform, bistvenih političnih sprememb. V preteklosti je imel redne in pridružene člane, predlog nacionalnega koordinatorja SMZM Igorja Krampača pa je, da bi v peti fazi uvedli redno članstvo in da mesto, ki želi pristopiti k tej mreži, v enem letu izvede predvidene postopke.

Aktivnosti pod vodstvom mreže – naloge:

• Izboljšanje javnega zdravstva urbanega prebivalstva v lokalnih skupnostih in regiji
• Vzpostavitev mestnih interdisciplinarnih podatkovnih baz o javnem zdravju prebivalstva
• Priprava mestnih/občinskih akcijskih letnih planov krepitve javnega zdravja prebivalstva
• Vzpostavitev javnozdravstvenih strokovnih timov znotraj SMZM za posamezna prednostna delovna področja
• Priprava mestnih/urbanih in regijskih razvojnih planov javnega zdravja
• Izboljšanje znanj in izkušenj zdravstvenih in nezdravstvenih nosilcev aktivnosti iz javnega zdravja v lokalnih skupnostih v regiji

Ob zaključku je Krampač poudaril, da je treba biti vztrajen na področju promocije aktivnosti in programov, da se bo tudi prihodnja oblast ukvarjala s to zadevo. Kot izjemno uspešno na omenjenem projektu je izpostavil Občino Ruše.

Prim. doc. dr. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je poudaril pomembnost povezanosti mreže, saj bo le tako lahko imela večji vpliv in bo bolj prepoznavna. "Treba je pojasniti ljudem, da je pomembno, da sploh ne zbolijo. Če bomo delovali bolj na krepitvi zdravja, zdravstvenih problemov sploh ne bo. Pomembno je tudi, da uživamo življenje," je povedal Eržen.

Znotraj Zdravstvenega doma Šentjur fizične aktivnosti vodi Srečo Črep. Na ponedeljkovem delovnem sestanku je poudaril, da obstaja program preventivnih aktivnosti za odrasle, za mlade pa ne. Po osnovnih šolah sicer poteka zdravstvena vzgoja, dobro je tudi sodelovanje s starši, in sicer v obliki predavanj in delavnic, obstaja pa tudi usposabljanje za zaposlene na šoli.

PREDSTAVITEV ANALIZE ZDRAVSTVENEGA STANJA PREBIVALCEV UPRAVNE ENOTE ŠENTJUR

Prim. dr. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, je udeležence seznanil z rezultati analize zdravstvenega stanja prebivalcev ter higienskih in zdravstveno ekoloških razmer v Upravni enoti Šentjur.

Analiza je pokazala, da je umrljivost v Sloveni 10 % manjša kot v UE Šentjur, manjša umrljivost kot v UE Šentjur je tudi v celjski regiji. Ogroženost moških je v UE Šentjur večja kot ogroženost žensk. Najpogostejši vzroki umrljivosti so bolezni obtočil, rak, bolezni prebavil, poškodbe, zastrupitve ter samomori. Umrljivost zaradi poškodb je dvakrat večja kot v Sloveniji. Za razliko od drugih okolij v Sloveniji na področju UE Šentjur samomor stori 1/3 žensk in 2/3 moških, od katerih so najbolj ogroženi vdovci. Število prebivalcev na enega zdravnika je v UE Šentjur 1780, v celjski regiji 1385, v Sloveniji pa 1340. V UE Šentjur je dostopnost ljudi do zdravstvenih postaj veliko težja kot v celjski regiji. Število otrok na enega zdravnika je v UE Šentjur 1081, v celjski regiji pa 775, nekoliko boljše je stanje pri šolski populaciji. Slabše dostopna kot v celjski regiji je tudi ginekološka dejavnost.

SAMOPREGLEDOVANJE DOJK IN MOD

Sledilo je predavanje o samopregledu dojk in mod, ki ga je izvajal Srečo Črep, vsebovalo pa je teoretični in praktični del. Po besedah Črepa je rak na dojkah najpogostejša oblika raka pri ženskah, za njim pa lahko zbolijo celo moški. Stanje je najbolje nadzorovati s samopegledom, v primeru ugotovitve sprememb pa sledijo ostale preiskave, najprej mamografija, nato ultrazvok prsi in za še natančnejšo določitev tumorski marker. Pregled dojk se opravlja enkrat mesečno, in sicer deseti dan po prvem dnevu menstruacije. Za rakom na modi običajno zbolevajo mlajši moški, stari od 25 do 40 let, dodatna tveganja pa predstavljajo kriptorhizem, rak na enem modu, dednost, vnetje, poškodba, kajenje matere med nosečnostjo, zgodnja puberteta, razna sevanja. Pregled mod je prav tako treba opraviti enkrat mesečno med kopeljo oziroma prhanjem.