
Občina Šentjur
Mestni trg 10
3230 Šentjur
(03) 747 13 10
Uradne ure:
ponedeljek:
8h - 12h in 13h -15h
torek:
8h - 12h in 13h -15h
sreda:
8h - 12h in 13h -17h
četrtek:
ni uradnih ur
petek in pred državnim praznikom:
8h - 13h
V torek, 1. aprila, so v sadovnjaku Šolskega centra Šentjur opravili cepljenje jablane s sorto bogatinka. S tem se je ŠC Šentjur simbolično vključil v praznovanje Ipavčevega leta, saj je bogatinko svoj čas s pomočjo očeta štajerskega sadjarstva Ferdinanda Ripšla vzgojil prav Gustav Ipavec. Slednji je leta 1882 ustanovil Sadjarsko društvo za Spodnje Štajersko s sedežem v Šentjurju.
Stoletje po tem je ob pomoči strokovnjakov bogatinko cepil tudi sedanji šentjurski župan, mag. Štefan Tisel. Ob asistenci direktorja ŠC Šentjur mag. Branka Šketa je bogatinko cepil tudi predsednik Sveta Krajevne skupnosti Šentjur – mesto Florijan Cveto Erjavec.
Vzgojo bogatinke bo ŠC Šentjur v petek 18. aprila predstavil na otvoritvi sklopa prireditev ŠentJurjevo 2008. Podrobnejšo predstavitev Ipavčeve bogatinke bodo na ŠC Šentjur izvedli v nedeljo, 20. aprila.
Šolski center Šentjur po sklepu Vlade Republike Slovenije obstaja od leta 2004 in je naslednik Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur. V začetku 20. stoletja je bil eden najzaslužnejših, da so Deželno kmetijsko šolo postavili v Bezovju pri Šentjurju takratni župan in skladatelj Gustav Ipavec. Njen prvi ravnatelj je bil Ivan Belle, takrat vodilni slovenski sadjar, prvo leto pa je pouk obiskovalo 26 gojencev.
Leta 2010 bodo v ŠC Šentjur, ki še dandanes večinoma domuje v stavbi, projektirani in izgrajeni v secesijskem slugu, obeležili 100-letnico kmetijskega šolstva v Šentjurju.
Valentin Orožen (1808 Podgrad−1876 Okonina) se je za duhovnika šolal pod patronatom Antona Martina Slomška, od katerega se je navzel rodoljubja. Zgodovina ga pomni kot pesnika, nekaj njegovih del pa je ponarodelo kot npr. Vse mine (Kje so moje rožice) in Napitnica (To žlahtno vinsko kapljico).